Na le 41. mesto Klemena Bauerja (zaostanek 3:37), 45. Janeza Mariča ter 54. aktualnega svetovnega prvaka Jakova Faka (zaostanek 4:36) verjetno ne bi stavili niti največji pesimisti, če bi le malo upoštevali tudi optimizem po dobrih pripravah in šestem mestu mešane štafete. Bauer in Fak sta ga »biksala« na strelišču, saj sta zgrešila štiri oziroma pet tarč od 20. Za zmagovalni oder, kjer so bili branilec kristalnega globusa Martin Fourcade, Avstrijec Dominik Landertinger in Nemec Erik Lesser, je bilo treba zadeti vsaj 19 tarč. Emil Hegle Svendsen, ki naj bi bil glavni tekmec Fourcadu, jih je 18 in je bil četrti, saj je bil najhitrejši v smučini. Streljali so v šibkem vetru, v le rahlem sneženju. Take razmere je strelsko izkoristil le Janez Marič z eno minuto pribitka. Jakov Fak je bil razočaran in negotov: »Ne poznam pravega razloga za zgrešene strele, saj sem delal vse kot na treningu. Po dveh zgrešenih tarčah do polovice tekme sem si govoril, da ne smem več delati napak, a se tudi potem nisem zmogel umiriti in zadeti. Upam, da bo na naslednji tekmi bolje.«
Trener Tomas Kos je videl več na strelišču: »Morda bi morala oba, Bauer in Fak, bolj paziti in delati korekcije zaradi vetra. Zgrešila sta leže, kar je lahko odraz tega.« Trener Velepec je dodal: »Zgrešeni streli imajo dvojni pomen. Ko se začnejo na strelišču delati napake, jih je lahko vsak krog več. In tudi tek ni več blesteč, saj vsak že v glavi ve, da ne bo nobenega omembe vrednega efekta, tudi če se izčrpava na vso moč. To je draž in specifika dvajsetke. Povsem drugače je v sprintu, na desetki, ko so kazenski krogi. Bobi in Jaka sta solidno tekla, zato je kar škoda te zapravljene priložnosti.« Pod reflektorji ni velikih skrbi za tek. S 16. tekaškim časom Bauerja (za Svendsenom je zaostal 1 minuto in 15 sekund) in 28. časom Faka nista bila veliko daleč od najboljših.
Janez Marič po drugi plati že dolgo ni streljal tako dobro. A tekaško ni bil na ravni obetov pred tekmo. Tudi spomini, ko je pred skoraj desetimi leti februarja 2003 dobil tekmo na tem prizorišču, so že daleč. »Od leta 2003 je na istem ostalo le streljanje. Žal. Zelo sem se mučil. Verjetno vpliv prve tekme. Ko sem bil enkrat na meji, nisem zmogel iztisniti nič več. Upam, da je bila to prva in zadnja taka tekma to zimo,« je dejal Marič. Velepec je imel daljšo razlago. »Poznam ga že tako dobro, da vem, da rabi več tekem, da se bo njegov motor privadil tekmovalnim obratom. On je pravi dizel,« je trener razložil ozadje štirih minut zaostanka bohinjskega biatlonca. Za Petra Dokla zaradi zlomljene smučke analize ni delal.
Še bolj pozorno bodo v slovenskem taboru pričakovali današnji večer, da vidijo, kako se bosta odrezali Teja Gregorin in Andreja Mali. Predvsem Ihanka je po svoji značilnosti z malo nihanji velikokrat odraz stanja vse reprezentance. Vsaj strelsko bi znala izkoristiti vse izkušnje.
