Le dobro leto po tem, ko je Mirko Tuš prepričal banke, da njegovemu imperiju odložijo plačilo več kot 100 milijonov evrov že zapadlih obveznosti in ga ohranijo pri življenju, naj bi bila finančna stabilnost skupine Tuš Holding znova pod vprašajem. Že letos bi lahko namreč po trditvah naših virov prekršili lanskega junija sklenjeni sporazum o reprogramu obveznosti oziroma naj ne bi izpolnili finančnih zavez. Po nekaterih informacijah naj bi bil s tem povezan tudi nepričakovani odhod Matjaža Zadravca z vrha Tuša Holdinga.
Čeprav v Tušu Holdingu ponavljajo, da se je moral Zadravec posloviti »zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju družbe in poslovanju z zunanjimi partnerji«, pa ne gre mimo izjave, ki jo je ta le dan prej dal medijem. »Kot ocenjujem, je odločitev povezana s tem, da se v zadnjem času nisem strinjal z nekaterimi potezami lastnikov, ki bi vplivale na možnost uspešnega izvajanja mojih nalog in doseganja postavljenih ciljev v skupini,« je povedal Zadravec. Ali je s tem mislil, kot trdijo naši viri, da mu je bilo v resnici naročeno dejanje, ki bi ob koncu leta izboljšalo rezultate skupine, pri njem ni bilo možno preveriti. Na drugi strani v Tušu Holdingu na vprašanje, ali bodo letos izpolnili finančne zaveze in ali se z bankami morda dogovarjajo o njihovi spremembi, »zaradi poslovne narave podatkov« niso odgovorili.
Če skupina Tuš, ki je bankam septembra letos nakazala prvi obrok v višini pet milijonov evrov, ne bi dosegla zahtevanih rezultatov, bi te dobile pravico zahtevati takojšnje vračilo posojil. V skrajnem primeru pa bi lahko začele celo razprodajo Tuševega trgovskega in telekomunikacijskega imperija. Tuš je namreč pri bankah in lizinških hišah, ki jim je še lani dolgoval 483 milijonov evrov, zastavil tako odvisna podjetja kot preostalo vrednejše premoženje.
Če jim razmerje med zadolženostjo in kapitalom tudi danes ne povzroča nobenih težav, pa bi bila lahko za Tuševe problematična višina denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Ta določa sposobnost dolžnika, da v določenem roku vrne posojilo. Po sporazumu bi morali že leta 2011 ustvariti tolikšen EBITDA, da bi za najmanj 40 odstotkov presegali obresti na posojila. Letos se bo ta meja pomaknila navzgor in bodo morali že za 85 odstotkov preseči stroške obresti.
Za koliko bi potemtakem morali izboljšati EBITDA, ki je lani na ravni skupine Tuš znašal 48 milijonov evrov, ni natančno znano. Po sporazumu se namreč v izračunih ne upošteva Tušmobila (ta je imel tri milijone evrov EBITDA in 15 milijonov evrov finančnih obveznosti). Skupina je na drugi strani lani obračunala dobrih 26 milijonov evrov obresti. Če bi letos le ponovila lanskoletni rezultat, bi tako ob podobni zadolženosti le s težavo dosegla eno od finančnih zavez. Ne nazadnje je Engrotuš, ki znotraj skupine Tuš ustvari veliko večino prihodkov, lani doletel blizu 30-odstotni padec EBITDA, na 13,5 milijona evrov. O pomanjkanju likvidnih sredstev priča tudi podatek, da trgovska družba že od začetka leta plačuje od 31 do 60 dni po valuti, kar jo postavlja daleč pod povprečjem dejavnosti in globoko v družbo najslabših po plačilnem indeksu.
Velik korak k temu, da bodo dolgoročno sposobni poravnati obveznosti, so v Tušu Holdingu naredili s prodajo bencinskih črpalk leta 2011, za katere naj bi od Mola iztržili 35 milijonov evrov, in trgovinske dejavnosti v Srbiji, avstrijski Cineplexx pa je letos za neznano ceno prevzel njihovo kinooperatersko dejavnost. Že več let se prodaja tudi Tušmobil, vendar do izvedbe posla do danes ni prišlo.
»Ves ta čas aktivno izvajamo zastavljeno dolgoročno strategijo razvoja in v letošnjem letu smo, kljub nenehnim spremembam v gospodarskem okolju, aktivno prilagajali poslovanje, procese in obseg dejavnosti, vse skupaj s ciljem uresničevanja zastavljene strategije. Pred nami so poslovno najbolj intenzivni tedni leta, ki bodo pozitivno vplivali na poslovanje in uresničevanje naših ciljev,« je vse, kar so v Tušu Holdingu razkrili glede letošnjega poslovanja.
