Ljubljana. Zaradi domnevnega jemanja podkupnine je včeraj na zatožno klop prvič sedel okrožni sodnik svetnik celjskega sodišča, 53-letni Milko Škoberne. Na predobravnavnem naroku ga je sodnica Vladislava Lunder vprašala, ali prizna krivdo ali ne. »Priznati nekaj, česar nisi storil, ni relevantno. Če bi to priznal, bi bil zrel za psihiatrijo. Obtožba je skupek sklepanj brez dokazov, kar se bo pokazalo skozi postopek,« je odvrnil Škoberne, medtem ko je lagodno sedel na zatožni klopi – spoštljive navade, da mora obtoženi vstati, ko nagovori sodišče, se je spomnil šele ob koncu naroka. Na vprašanje, ali obtožbo razume, je odgovoril: »V življenju sem jih videl že na tisoče, a tako zmedene še nikoli.« Kljub takšni izjavi je sodnica Lundrova za zapisnik narekovala, da obtožbo razume, saj gre za univerzitetnega diplomiranega pravnika.
Skoraj 30 strani zahtev za izločitev in dokaznih predlogov
Naj spomnimo, da so kriminalisti začeli preiskovati Škoberneta decembra 2010, kmalu po tistem, ko je Esad Ćehajić na več elektronskih naslovov poslal pismo, v katerem je sodniku očital, da mu je v zameno za »nagrado« obljubil odpravo mednarodne tiralice. Za njim so jo razpisali zaradi suma, da je vpleten v več kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami. Včeraj tožilka Blanka Žgajnar še ni imela priložnosti predstaviti obtožbe, so pa po aretaciji policisti sporočili, da naj bi Ćehajić Škobernetu že dal 9000 evrov podkupnine, sodnik pa naj bi jih zahteval še 50.000. V policijski akciji mu je Ćehajić nato navidezno izročil še 18.000 evrov, ki naj bi si jih sodnik razdelil z nekdanjim direktorjem Komunale Laško Marjanom Salobirjem in celjskim podjetnikom Esadom Ramićem, del pa zadržal oziroma položil na banko. Tako sta zdaj skupaj s Škobernetom obtožena tudi Salobir in Ramić, češ da sta posredovala pri nezakonitem poslu.
Škobernetov zagovornik Tomaž Bromše je včeraj približno uro in pol bral svoje dokazne predloge ter zahtevo za izločitev vseh listin in drugih dokazov, ki so navedeni v obtožbi. Najprej zato, ker po njegovem mnenju pregon Škoberneta ni potekal na zakonit način. Dejal je, da bi moralo zahtevo, da dovoli preiskavo zoper sodnika z imuniteto, na državni zbor nasloviti sodišče in ne tožilstvo, kot se je zgodilo v tem primeru. Poleg tega pa se je preiskava po zagovornikovih besedah začela, še preden so imeli preiskovalci dovoljenje državnega zbora, kar med drugim velja tudi za tajno opazovanje, prisluškovanje in druge prikrite ukrepe. Omenil je tudi posamezne odredbe, ki da niso zakonite, da so brez ustreznega dovoljenja pregledali Škobernetov računalnik, da je Čehajić (še preden je bilo za to izdano dovoljenje) snemal nekatere svoje pogovore s sodnikom in še in še. Opozoril je tudi na eno od odredb za tajno delovanje, v kateri naj bi bile določene nejasnosti in napake. Da bi jih razjasnil, je predlagal zaslišanje tožilke Žgajnarjeve kot priče. Ker pa ne more nastopati v vlogi priče in pristojne tožilke naenkrat, je predlagal njeno izločitev iz tega postopka.
O izločitvah bodo odločali šefi
A predlagal je tudi izločitev sodnice Lundrove. Kot je dejal, je v spisu opazil uradni zaznamek o izjavi Ramićeve žene kot privilegirane priče, ki ga tam ne bi smelo biti. Če je ostal v spisu in ga je sodnica prebrala, bi lahko vplival na njeno presojo, je dejal in zahteval izločitev. Lundrova je povedala, da si bo vzela 20 minut in pregledala spis. Škoberne je vstal in izjavil, da mora v skladu z zakonom v takšnem primeru takoj zaključiti narok, a sodnica je naredila po svoje. Po odmoru pa je vendarle odločila, da narok preloži za nedoločen čas. Zdaj bo moral o njeni morebitni zamenjavi odločiti predsednik sodišča Anton Panjan, o zamenjavi tožilke pa vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan. Predobravnavnega naroka za soobtožena Salobirja in Ramića tako niso niti začeli.
