Pogovori v Debatni kavarni so se zavrteli okoli različnih napovedi digitalne prihodnosti knjige, pa vedno aktualnih razmišljanj o njeni razpetosti med stimulativno prepuščenostjo trgu in nujno skrbjo države. Sogovorniki so se ozrli tudi v zgodovino, saj 28. slovenski knjižni sejem pravzaprav obeležuje 40-letnico prve edicije, ki se je zgodila leta 1972 na Gospodarskem razstavišču.
Uspešna blagovna znamka
Tisto so bili seveda precej drugačni časi, se je med debato spominjal založnik in profesor dr. Martin Žnideršič, ki je bil eden od pobudnikov sejma. Jedro panoge je takrat sestavljalo približno 20 založb, ki so imele dogovorjeno cenovno politiko, danes je trg precej bolj razvejan, pluralen in tudi cenovno razgiban. O tem med drugim priča več kot 90 založnikov na letošnjem sejmu, ki ubirajo različne strategije, kako približati svojo ponudbo bralcem. Nekateri se poslužujejo klasičnega načina s popusti – ti segajo od gentlemansko dogovorjenih deset odstotkov do 80 odstotkov za stare zaloge ali rabljene knjige –, drugi poskrbijo za privlačne predstavitve, na katerih sodelujejo avtorji, tretji pa morda računajo na mrzlico, ki že v predprazničnem času marsikoga spodbudi za nakup knjižnih daril. Zalogo dobrega branja je s sejma torej mogoče odnesti že za nekaj evrov. Mnogi se za obisk Cankarjevega doma v času sejma odločijo zaradi druženja s prijatelji in stanovskimi kolegi ali pa preprosto zaradi navdihujočega vrveža, v katerem se morda lahko rodi kakšna ideja, ki bo v bodoče krojila razvoj panoge.
Načelnik oddelka za kulturo MOL dr. Uroš Grilc je prepričan, da sejem lepo odraža nekatere značilnosti slovenskih založnikov. Za te velja, da ne prodajo toliko knjig, kot bi jih lahko, in sejem je zanje priložnost, da zamujeno nadoknadijo. Meni tudi, da bi se lahko sejem razširil na ulice in v knjigarne ter tako pritegnil še kakšnega novega obiskovalca.
Slovenski knjižni sejem je sicer tudi registrirana blagovna znamka Gospodarske zbornice Slovenije oziroma njena dragocena »družinska srebrnina«. Zdravko Kafol, predsednik novoustanovljene Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, skupni promet razstavljalcev v petih dneh ocenjuje v višini med 500.000 in 700.000 evrov. Direktor Cankarjeve založbe in profesor dr. Miha Kovač se je pošalil, da je velik korak naprej za sejem tudi dejstvo, da letos na odprtju ni sodeloval noben politik. Slavnostni govornik torkovega večera je bil namreč pisatelj Boris Pahor, ki je med drugim dejal, da se moramo Slovenci prav knjigi zahvaliti za svoj obstoj in potrditev identitete. So pa nekateri politiki sejem vendarle obiskali.
Dobra knjiga je v javnem interesu
Brez subvencij ne moremo izdajati knjig, je nekakšna preživetvena strategija manjših založb leposlovja, humanistike in družboslovja, saj je število kupcev zahtevnejše literature v Sloveniji premajhno, da bi pokrilo stroške izdajanja kvalitetno in skrbno napisanih, prevedenih, urejenih in natisnjenih knjig. Direktor novomeške založbe Goga Mitja Ličen je na debatah dejal, da jim je kriza zbistrila pogled: če je bilo v preteklosti manjše založnike pogosto »zalotiti« ob jamranju glede višine javnih sredstev, se tem morebiti danes »kolca« za Javno agencijo za knjigo (JAK), ki je po ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo padla v nemilost pri aktualni vladi.
JAK tako danes – tudi po že zdavnaj objavljenem razpisu – še vedno nima direktorja, nima pa tudi programa za digitalizacijo e-knjig s slovenskimi vsebinami, o kateri lahko beremo v koalicijski pogodbi, ki so jo podpisale partnerice v trenutni vladi januarja letos.ut
