Razglasitev premirja je bilo presenetljivo, saj je bilo pred tem največje izraelsko mesto Tel Aviv včeraj po šestih letih tarča bombnega napada. Eksplozija je odjeknila na avtobusu v bližini vojaškega poveljstva in po podatkih policije ranila 24 ljudi. V Gazi pa je bilo včeraj v nadaljevanju izraelskih napadov ubitih najmanj trinajst ljudi, med njimi dveletni deček.
Če premirja ne bo, bo Izrael ukrepal še ostreje
K prekinitvi ognja, ki je začela veljati ob 21. uri po lokalnem času, sta največ prispevali aktivni diplomaciji Egipta in Združenih držav. Sklenitev premirja sta v Kairu objavila zunanja ministra Kamel Amr in Hillary Clinton, ki se je pogajanjem pridružila včeraj.
Govornik izraelske vlade Mark Regev je dejal, da sporazum predvideva »vseobsegajočo in popolno prekinitev vseh sovražnih dejavnosti na območju Gaze. Za nas je to zmaga. To smo hoteli«. Sporazum predvideva, da Izrael ne bo vdiral v Gazo in napadal posameznike, Palestinci pa bodo prenehali z izstreljevanjem raket proti Izraelu. Slednji bo omilil omejitve za Palestince, ne bo pa odpravil blokade Gaze, ki jo je uvedel po zmagi Hamasa na volitvah leta 2006.
Vse ukrepe naj bi začeli izvajati v 24 urah. Je pa izraelski premier Benjamin Netanjahu ameriškemu predsedniku Baracku Obami dejal, da bo sledila še odločnejša operacija, če bo prekinitev ognja padla v vodo. ZDA so sicer v zadnjih dneh poudarjale pravico Izraela do samoobrambe, enako je pričakovano poudarjala tudi Nemčija.
Hamas je po uboju poveljnika grozil, da je Izrael odprl vrata pekla
Spopadi so izbruhnili preteklo sredo, potem ko je Izrael napovedal posredovanje za končanje raketnih napadov z Gaze na jug Izraela in ubil visokega poveljnika Hamasa Ahmeda Džabarija. V osmih dneh je izpeljal več kot 1500 zračnih napadov in grozil celo s kopensko ofenzivo. Na drugi strani je Hamas po uboju Džabarija dejal, da je Izrael »odprl vrata pekla« in iz Gaze nad židovsko državo poslal 1400 raket.
Ključno vlogo v pogajanjih, ki so potekala v Egiptu, Izraelu in na palestinskih ozemljih, je odigral egiptovski predsednik Mohamed Mursi. Spretno se je znašel na spolzkem terenu, kjer je moral tehtati med simpatijami njegove Muslimanske bratovščine do Hamasa, ohranitvijo mirovnega sporazuma z Izraelom iz leta 1979 ter solidnimi odnosi z Washingtonom, ki Egipt zalaga z denarno pomočjo.
Posebni odposlanec ZDA?
Glavno vprašanje je, ali bo prekinitev ognja zdržala, oziroma po bolj pesimističnih ocenah, koliko časa bo zdržala. Hamas in Izrael sta namreč zaprisežena sovražnika, prekinitev ognja pa ne prinaša ničesar bistvenega k premiku v temeljnih razhajanjih. V Združenih državah ugibajo, ali bo Obama morda imenoval posebnega odposlanca za Bližnji vzhod, ki bi prevzel vajeti, ko jih bo iz rok izpustila Clintonova. Slednja je namreč že pred časom napovedala, da v drugem Obamovem mandatu ne bo več na čelu diplomacije. Kot mogočega odposlanca omenjajo celo njenega soproga, nekdanjega predsednika, ki je v svojem drugem mandatu skušal rešiti palestinsko vprašanje, sicer neuspešno, a vendarle opazno dejavno. Predstavlja pa prekinitev ognja vsaj trenutni predah, predvsem za prebivalce Gaze, pa tudi za Izraelce, ki jih čez dva meseca čakajo parlamentarne volitve, ter za regijo, kjer je položaj že tako ali tako negotov zaradi Sirije in nestabilnih razmer v nekaterih drugih državah. ba, agencije
