Nekdanji direktor Cie Petraeus je prejšnji teden v kongresu dejal, da je Cia že na samem začetku ocenila, da je šlo za teroristični napad, a je bil opomnik za javnost kasneje spremenjen. Domnevno zaradi tega, da teroristi ne bi izvedeli, da so jim na sledi. S spremembo se je strinjal tudi Petraeus.
Opomnik je dobila v roke Riceova, ki se je potem izpostavila na televizijah in govorila o spontanih demonstracijah.
Če bi le bila tiho
Če bi bila tiho, kot je bila njena šefica Hillary Clinton, se danes verjetno ne bi soočala z napovedjo blokade njenega morebitnega imenovanja na položaj državne sekretarke, ko se bo Clintonova upokojila.
Obama se sicer še ni odločil, koga bo imenoval, morda pa bo prav zaradi izzivanja republikanskega senatorja Johna McCaina izbral Riceovo.
McCain trdi, da gre za hujši škandal, kot je bil Watergate, zahteva posebno preiskavo in napoveduje blokado imenovanja Riceove.
Po napadu je administracija predsednika Baracka Obame skoraj teden dni razlagala, da je bil ta posledica spontane jeze muslimanov zaradi žaljivega filma o preroku Mohamedu.
Ni šlo za spontane demonstracije
Zaradi dobro oboroženih napadalcev, ki so ubili veleposlanika ZDA v Libiji Christopherja Stevensa in še tri Američane, je bilo seveda takoj jasno, da ni šlo le za spontane demonstracije. Logičen sum je, da je nekdo iz administracije skušal prilagoditi informacije, da te pred volitvami ne bi škodile podobi Obame kot uspešnega borca proti terorizmu.
Po Petraeusovem pričanju je padla v vodo teorija zarote o tem, da ga je predsednik Obama izsiljeval z njegovo ljubezensko afero. Petraeus je odstopil s položaja direktorja Cie, ker je imel razmerje s svojo biografinjo.
Petraeus je v pričanju priznal, da je veleposlanica Riceova v medijih o napadu govorila to, kar je na podlagi obveščevalnih podatkov lahko.
Zadevi bomo prišli do dna
"Zadevi bomo prišli do dna", je v nedeljo izjavil predsednik odbora za obveščevalne zadeve, republikanec iz Michigana Mike Rogers.
S tem se je strinjala demokratska senatorka iz Kalifornije Dianne Feinstein, ki vodi soroden odbor. Pripomnila je sicer, da še ni treba zganjati lova na čarovnice, dokler ne izvedo, kdo je spremenil opomnik. Odgovor na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, pa so že dobili.
Obveščevalci so namreč kongresnikom povedali, da so oblikovali opomnik za javno rabo, da zaščitijo obveščevalne vire.
Cirkus za prazen nič
Politično se je afera sicer končala z volitvami. O Bengaziju so pred volitvami nenehno govorili na televiziji Fox in konservativnih radijskih postajah, vendar, kot kaže, to ljudi ni preveč zanimalo, saj so Američani Obami z veliko večino elektorskih glasov in dovolj veliko večino glasov volivcev zaupali drugi mandat.
Liberalni komentatorji v ZDA opozarjajo, da afera ne obstaja, in republikance obtožujejo, da zganjajo cirkus za prazen nič oziroma da po štirih letih vladanja predsednika Baracka Obame morda pogrešajo vsaj eno afero po vzoru prejšnjih administracij.
Ronald Reagan je imel afero Iran-Contra, Bill Clinton afero Lewinsky, George Bush mlajši afero Irak, Obama pa doslej še nobene hujše.
