Državno prvenstvo se je konec tedna prevesilo v drugo polovico, stanje pa je še slabše, kot je bilo pod okriljem birokratskega združenja prvoligašev. Čeferin je velikopotezno napovedoval sponzorja lige, pogodba naj bi bila ovrednotena v milijonih evrov, a tekmovanje je še vedno brez generalnega pokrovitelja. V trenutkih, ko je na udaru kritik zaradi poloma reprezentance, je v javnost izstrelil podatek, da bo vsak klub iz naslova medijskih pravic dobil 50.000 evrov za letošnjo sezono, prvo polovico že do konca letošnjega leta. Za večino klubov, ki so v obdobju, ko gre za golo preživetje, je omenjena vsota sicer dobrodošla. Za Maribor bo znesek predstavljal le en odstotek proračuna, za večino deset odstotkov ali celo več. A obljubljena vsota je precej nižja v primerjavi z velikopoteznimi obljubami, kako bo NZS skrbela za dobrobit klubov, ko je bilo treba z argumenti obglaviti združenje, ki je zabredlo v dolgove.
Prva slovenska liga je tekmovanje v medijski (predvsem televizijski) ilegali. Gledalci so si doslej v neposrednem televizijskem prenosu lahko ogledali le eno tekmo, derbi med Mariborom in Olimpijo iz Ljudskega vrta, pa še to bolj po zaslugi nacionalne televizije kot vizionarstva in prodornosti NZS. Televizijski prenosi ne zmanjšujejo števila gledalcev na stadionih. Čeprav v letošnji sezoni ni neposrednih televizijskih prenosov slovenske lige razen na internetu, je gledalcev na tribunah manj, kot jih je bilo v lanski sezoni s prenosi dveh do treh tekem v vsakem krogu na različnih televizijskih postajah.
NZS je odtujena od klubov. Pojasnila, da so zamude s sponzorstvom in televizijskimi prenosi povezane s težavami pri zagonu nove televizije, niso prepričljiva.
