Urbanc je poudaril, da mladi želijo biti slišani in predvsem biti del rešitve, ne del problema. "Menimo, da pot, ki jo je država izbrala za izhod iz krize, ni prava," je povedal in dodal, da ne želijo deliti usode držav, kot so Španija, Portugalska in Grčija, ki so šle po tej poti varčevanja. Zato študenti pozivajo vlado, naj vlaga v razvoj in napredek, kot to počnejo nekatere sosednje države.
Današnje demonstracije bodo sicer potekale v okviru vseevropskih demonstracij. Urbanc pričakuje, da se bo protesta na Kongresnem trgu udeležilo več sto mladih, iz Maribora in Kopra pa je tudi organiziran prevoz.
"Mladi želimo opozoriti na svoj položaj, na napake, ki jih sprejemajo politične elite in na potrebne spremembe na področju mladih," izpostavlja Urbanc. "Študenti želimo pri oblikovanju dolgoročnih politik iz sociale, izobraževanja in drugih tem, ki se dotikajo študentov oziroma mladih, postati konstruktiven in strateško pomemben partner," je dejal.
Protestov se sicer udeležujejo tudi nekatere druge mladinske organizacije, med njimi študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, medtem ko bo Dijaška organizacija Slovenije današnji dan obeležila tudi s stojnicami, ki jih bodo postavili na sedmih srednjih šolah in gimnazijah, ter opozarjali dijake na njihove pravice in bonitete.
Na nekaterih področjih študentske problematike sicer napredek, vendar prepočasen
Kot pravi Urbanc, morajo mnogi mladi v Sloveniji med študijem delati zato, da preživijo sebe in pogosto tudi svoje družine. Z nadaljnjimi rezi sredstev pa je po njegovem mnenju vprašljivo predvsem zagotavljanje kakovostnega visokega šolstva. Uvedba šolnin je zato, tako Urbanc, "realna grožnja", saj bi s tem izobrazba postala privilegij premožnejših.
Ker rednih zaposlitev ni, mladi težko vstopajo na trg dela, s spremembo dohodninske zakonodaje pa se nam obeta, da bo država študentom še od tistega malo zaslužka del vzela, opozarja Urbanc.
Študenti in predstavniki študentskih organizacij sicer vseskozi opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo. Čeprav se po besedah Urbanca na nekaterih področjih napredek pozna, je "prepočasen in včasih brez dolgoročne vizije razvoja".
ŠOS poskuša biti konstruktiven sogovornik vlade, a večinoma naleti na gluha ušesa
Druge evropske države rešitev iz krize po ocenah Urbanca vidijo v raziskovanju in izobraževanju, saj v izobraževanje, razvoj in raziskave vlagajo zato, da bi izboljšali konkurenčnost, v Sloveniji pa ravno na tem področju vlada dela največje reze. Kot pravi Urbanc, sicer ŠOS poskuša biti konstruktiven sogovornik vlade in zato tudi na sestanke prihaja s konkretnimi predlogi sprememb, a na drugi strani večinoma naleti na "gluha ušesa".
So pa študenti denimo pri štipendiranju stvari vzeli v svoje roke in pripravili svoj predlog zakona o štipendiranju. Štipendija namreč mora postati vlaganje v razvoj in prihodnost in ne le socialna pomoč, so prepričani.
Med mladimi v starosti od 19 do 24 let je vsak drugi študent, med brezposelnimi več kot 16.000 diplomantov
Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) je danes v Sloveniji študent že vsak drugi prebivalec, star od 19 do 24 let. A med brezposelnimi je bilo oktobra letos kar 16.086 diplomantov, od tega 63 odstotkov žensk. Kot navajajo na Sursu, se je od oktobra 2008 delež brezposelnih diplomantov povečal za 155 odstotkov.
Med študentsko populacijo v Sloveniji je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja manj kot 30 odstotkov študentk, od začetka osemdesetih let pa prevladujejo ravno ženske. V minulem študijskem letu so bili namreč v višje- ali visokošolsko izobraževanje vpisani 104.003 študenti, od tega 60.044 študentk.
Najprivlačnejše študijsko področje je medtem še vedno družboslovje, čeprav se delež študentk in študentov na tem študijskem področju v zadnjih letih zmanjšuje. V Sloveniji se v največjem številu odločajo za študij družboslovnih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, kar je v študijskem letu 2011/12 študiralo 34 odstotkov študentov, od tega več kot polovica študentk.
Študijsko področje tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništvo je drugo najzanimivejše študijsko področje, zanj pa se v večjem številu odločajo moški, kažejo statistični podatki. V minulem študijskem je na tem študijskem področju študiralo 19 odstotkov študentske populacije.
Svetovni dan študentov sicer obeležujemo vsako leto 17. novembra v spomin na dogodke leta 1939, ko so nacisti zavzeli študentske domove praške univerze, več kot 1200 študentov prisilno preselili v koncentracijska taborišča, devet njihovih predstavnikov ubili, univerzo pa zaprli in jo namenili v uporabo nemškim okupacijskim silam.
Študentje iz vse Evrope so zbežali v London, kjer je leta 1941 mednarodni študentski svet 17. november razglasil za svetovni dan študentov, s časom pa je ta dan postal simbol za študentska prizadevanja po vsem svetu.
ij/mo
