Najprej je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić v sredo v Zagrebu dejala, da sta finančna strokovnjaka obeh držav našla kompromisni predlog, ki je za Hrvaško sprejemljiv. Vendar ni bilo jasno, ali misli na že znani predlog obeh strokovnjakov iz začetka oktobra ali na kakšnega novega, ki javnosti še ni znan. Na njene besede se je v sredo zvečer odzval zunanji minister Karl Erjavec in dejal, da obstaja znani predlog iz omenjenega oktobrskega srečanja strokovnjakov na Bledu, ki predvideva reševanje v okviru nasledstvenih pogajanj pod okriljem Banke za mednarodne poravnave. Včeraj je Pusićeva nato po poročanju STA dejala, da je iz teh Erjavčevih besed razvidno, da slovenski finančni strokovnjak France Arhar slovenske vlade »še ni obvestil vlade o dogovoru finančnih strokovnjakov«, kar je bilo vendarle mogoče razumeti kot razlago, da je na mizi še nekaj novega. Vendar je Erjavec včeraj popoldan zatrdil, da po zagotovilih Arharja po blejskem srečanju ni bilo nobenega novega kompromisnega dogovora, in dejal: »Zato sem presenečen, da zunanja ministrica Vesna Pusić pravi, da sta strokovnjaka predstavila neki predlog, s katerim me dr. France Arhar mogoče ni seznanil.«
Ker je to stališče staro že več kot mesec dni, Erjavec po lastnih besedah predvideva, da izjave Pusićeve pomenijo privolitev v dodatno zahtevo Slovenije o umiku pooblastil hrvaške vlade dvema hrvaškima bankama za tožbe proti LB na hrvaških sodiščih. »Ne razumem, zakaj bi sicer imela izjavo za javnost, ker se medtem ni nič spremenilo,« je dejal Erjavec. Dodal je, da s Pusićevo v zadnjih dneh ni govoril, ker »ni potrebe«. Zahtevo po umiku pooblastil za tožbe je Erjavec predstavil v oktobrskem pismu Pusićevi, na katero, kot pravi, ni dobil odgovora. Hrvaška je doslej zavračala umik teh pooblastil.
Potem ko je tudi evropska komisija pred nekaj tedni izrazila željo po tihi diplomaciji v reševanju spora o prenesenih deviznih vlogah varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb, je nov val izjav prinesel dodatne nejasnosti. Spor zadeva vprašanje, čigave so finančne obveznosti, s katerimi je Hrvaška v 90. letih poplačala del varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb in terjatve prenesla v javni dolg. Finančna strokovnjaka se bosta vnovič sestala čez dva tedna. x
