Če se Malaga zadnje dni avgusta ne bi uvrstila v ligo prvakov, bi bila zdaj povsem obubožana. Razprodati bi morala še nekaj tistih velemojstrov, ki so ostali, zdaj pa bi se borila za obstanek v španski ligi. A ker je uspešno prebrodila kvalifikacije, je dobila nov kapital, osiromašeno moštvo pa je zadnji dan prestopnega roka dobilo nove moči izkušenih igralcev. Dobra dva meseca kasneje je Malaga skupaj s Portom prvo moštvo lige prvakov, ki si je zagotovilo nastop v izločilnih bojih.
»Veliko jih je mislilo, da bomo v ligi prvakov zgolj statisti. Tisti, ki bo v osmini finala naš tekmec, bo imel veliko dela, če nas bo hotel izločiti,« je dejal trener Malage Manuel Pellegrini. Kljub uspehu je andaluzijski klub daleč od rešitve – vsaj kar zadeva poslovanje kluba. Denar od Uefe je prinesel le kratkoročno rešitev, saj imajo katarski lastniki še vedno obilo težav z zagotavljanjem denarja. Nogometaši dobivajo plače z velikimi zamudami. »Igranje nogometa je edini način, da se preseže težave,« je pristavil čilski trener Malage in dodal: »Stalno sem v stiku z vodstvom kluba. Vodilni možje se zavedajo težav, naša naloga pa je, da smo osredotočeni na igranje nogometa.« Če se situacija ne bo izboljšala, je liga prvakov najlepša priložnost za nogometaše Malage, da potencialnim snubcem dokažejo svojo vrednost. V prvi vrsti za dvajsetletnega dragulja Isca, ki je na stadionu San Siro svoj talent potrdil z izjemno podajo v prostor za vodilni gol španske ekipe.
Nobenih težav s poslovanjem kluba nimajo pri Manchester Cityju, kjer arabski lastniki upravičujejo svoj prihod. Denarja je dovolj za drage okrepitve in za redno izplačevanje visokih plač, toda evropskega uspeha ni. City je angleški ligi znal zagospodariti, v ligi prvakov pa letos ostaja brez zmage. Trener Roberto Mancini je večkrat potarnal, da je to davek, ki ga mora plačati neizkušeno moštvo, ki nima tradicije nastopov v evropskih tekmovanjih. Ravno prej omenjena Malaga pa je dokaz, da pomanjkanje izkušenj ni dober izgovor. Malaga je namreč letos prvič v ligi prvakov, enako pa je Pellegriniju uspelo že leta 2006 z Villarrealom, ki je bil tedaj novinec, prišel pa je vse do polfinala.
Za nov polom Manchester Cityja proti Ajaxu obstajajo tudi olajševalne okoliščine. City bi moral zmagati, a so mu sodniki neupravičeno razveljavili zmagoviti gol, prikrajšan pa je bil tudi za strel iz najstrožje kazni. »Ker smo osvojili zgolj točko, je liga prvakov za nas žal končana. Jasno je, da so nas sodniki oškodovali. Sodniki so bili zelo slabi, a nisem ne prvi ne zadnji, ki se bo pritoževal nad njimi,« se je sprijaznil Roberto Mancini. »Zabili smo tri gole, a kaj ko smo prejeli dva neumna zadetka iz kota. Očitno liga prvakov ni tekmovanje za nas.«
Remi v Manchestru je sprostil člane Reala in Borussie. Obema je zdaj za napredovanje dovolj zmaga nad Ajaxom. Na stadionu Santiago Bernabeu je bila Borussia boljša v prvem polčasu, Real v drugem, na koncu so bili veseli vsi. V kraljevem klubu se je poškodoval Gonzalo Higuain, zato trener Jose Mourinho ostaja brez osrednjega napadalca, saj je na stranskem tiru tudi Karim Benzema. V napadu ima težave Cristiano Ronaldo, ki pogreša pomoč Marcela iz drugega plana. Ker Portugalec ni imel svojega večera, je zadnji prosti strel prepustil Mesutu Özilu, ki je v zadnjem času spet v vrhunski formi. Torkov večer v Madridu je še enkrat potrdil tudi izjemen nemški potencial v Özilu, Marcu Reusu in Mariu Götzeju.
»To je prava liga prvakov. Kakšen drug klub morda vseskozi zmaguje, a njihove tekme spominjajo na evropsko ligo. Čeprav smo v najtežji skupini, smo od prvega kroga naprej vedno na mestih, ki vodijo v osmino finala,« je rekel trener Reala Jose Mourinho. »Ligo prvakov sem osvojil dvakrat. V obeh primerih sem v skupini osvojil drugo mesto. Pri Portu je bil pred nami Real, pri Interju pa Barcelona. To le dokazuje, da prvo ali drugo mesto v skupini nima nobenega pomena.«
Slab večer je imela Realova obramba. Ko je Alvaro Arbeloa odšel z igrišča, je bil deležen žvižgov, a predvsem zaradi pretekle izjave, da večina Realovih domačih igralcev ni dovolj dobrih za prvo ekipo. »Kako težko je domačemu igralcu uspeti v Realu, vem zagotovo najbolje jaz. Toda dejstvo je, da je Real najbolj zahteven klub na svetu, v katerem težko uspejo že najboljši igralci na svetu,« je povedal španski branilec in stopil v bran Mourinhu: »Vedno pove tisto, kar misli. Ne marate ga, ker je odkrit, za nas igralce pa je to najboljše.«
