Na ministrstvu za finance tako niso zapravljali časa z odzivom na potezo S & P, ki je spremenila obete prihodnjega gibanja slovenske bonitete v negativne. V nagovoru opozicije, socialnih partnerjev in volilcev so opozorili na neodgovorno nasprotovanje reformam prek referenduma, katerega izid bi lahko posredno pripeljal do znižanja dolgoročne bonitetne ocene Slovenije. O tem naj bi se S & P, tako pravijo na ministrstvu, izrekel že kmalu po odločitvi ustavnega sodišča. Ta lahko referendumsko zahtevo še zavrne.

A če bi bonitetne agencije ob sprejetju vseh potrebnih reform najverjetneje izgubile oster interes, s katerim trenutno preučujejo Slovenijo, pa na ministrstvu za finance opozarjajo, da nas čaka v nasprotnem primeru precej več težav. Znižanje dolgoročne bonitetne ocene Slovenije s sedanje stopnje A na stopnjo A-, BBB ali celo BBB-, kar je sicer še dve stopnji nad junkom (BB+), lahko pomeni nevaren signal finančnim trgom in otežen dostop do finančnih sredstev. »Pri padcu bonitetne ocene na BB+ pa bi se pojavile težave slovenskih bank, saj bi postalo okrog 80 odstotkov njihovega premoženja, ki ga zastavljajo pri ECB v okviru operacij refinanciranja, neprimernega,« so opozorili na ministrstvu za finance. Slovenske banke so imele sicer ob koncu septembra v lasti za skoraj štiri milijarde evrov državnih vrednostnih papirjev. Ta znesek pa se je z včerajšnjo dražbo zakladnih menic še nekoliko povečal, saj je ministrstvo za finance sprejelo ponudbe za skupno 36 milijonov evrov zakladnih menic. Za tiste polletne ročnosti je morala Slovenija vlagateljem zagotoviti 1,99-odstotni donos, za tiste mesec daljše ročnosti pa 2,05-odstotnega.

Čeprav ne gre podcenjevati škodljivih vplivov znižanja bonitetne ocene, je k temu potrebno dodati, da nastopijo tiste res »neprijetne« posledice šele ob znižanju bonitete v območje junka, od koder je Slovenija trenutno oddaljena še za razmeroma velikih pet stopenj. V Banki Slovenije kljub temu pojasnjujejo, da Evrosistem ugotavlja vrednost zavarovanja po odbitkih, višina katerih je odvisna od bonitetne ocene. Če se zniža prva najboljša ocena izdajatelja pod A- ali A3, mora banka za posojilo zastaviti več premoženja. Morebitni padec bonitetne ocene bi po oceni Banke Slovenije otežil dostop bank do svežih sredstev in jih znatno prizadel. Na tovrstno nevarnost je že pred časom opozoril ekonomist Velimir Bole, ki je dejal, da bi se lahko kopičenje državnih vrednostnih papirjev v bankah ob vnovičnem padcu slovenske bonitete za banke slabo končalo.

Ob strmoglavljenju v junk območje bi morale banke za določene državne vrednostne papirje celo oblikovati rezervacije. V Banki Slovenije razlagajo, da se zadnja trditev nanaša predvsem na vrednostne papirje, ki jih banke vrednotijo po pošteni ali tržni vrednosti. Sprememba poštene vrednosti se namreč odrazi neposredno v kapitalu in če je ta negativna, se nabrana izguba iz kapitala prenese v poslovni izid med odhodke iz oslabitev. Skladno s temi kriteriji so banke nazadnje slabile naložbe v grške državne vrednostne papirje.