„Nekateri vojaki so celo poljubili koran, ki sem ga nosil s seboj,“ je pojasnil Hadžić, ki je priznal, da je imel s seboj tudi sveto pismo.
Romanje v Meko je peti od petih stebrov islama in dolžnost, ki jo mora musliman opraviti vsaj enkrat v življenju. Hadžić se je na pot odpravil iz mesta v bližini Sarajeva, prva preizkušnja pa je bilo premagati -35 stopinj Celzija v Bolgariji prejšnji december, navaja BBC. „Niti en dan ni bil preprost, vsak je skrival preizkušnje. Vendar pa je bilo vse skupaj precej razburljivo,“ je dodal.
Ko je na sirski meji vendarle dobil vizo, so ga vojaki Bašarjevega režima prosili, „da naj v Meki molim tudi za njih, če mi uspe priti živemu čez državo“. „Pot med mejnim prehodom, kjer sem vstopil v državo, in mestom Alep je bila polna kamenja. Uporniki so kamenje nametali na cesto, da bi avtomobilom in avtobusom onemogočili vožnjo. „Ljudje zato morajo izstopiti iz avta,“ je pojasnil Hadžić. Viza mu ni pomagala pri upornikih, ki so zahtevali njegov potni list.
„Nihče me ni ustrelil. Ustavljali so me oboroženi ljudje, ki so zahtevali moj potni list. Ko sem jih pojasnil, da sem na romanju v Meko, so me tako Bašarjevi vojaki kot uporniki spustili,“ je povedal. „Če ne bi verjel, da je Alah z mano, potem ne bi prišel niti do Bolgarije, kaj šele do Meke. Prehodil sem sedem držav in dve puščavi. Skupaj sem hodil 5650 kilometrov brez denarja, samo z 20 kilogramov težkim nahrbtnikom,“ je zaključil.
