Prvi cilj televizij je, kot je ocenil eden političnih analitikov, iz volitev napraviti resničnostni šov, s katerim si povečajo gledanost in s tem tudi morda nekoliko večji oglasni kolač. Kampanja tako dobi zabavniške tone, zato najbrž tudi pri nas ne drži mnenje, da so prav televizijska soočenja tista, ki odločilno vplivajo na to, kdo od kandidatov bo izvoljen. Tudi ameriške študije kampanj od 60. let prejšnjega stoletja naprej, ko sta se pred televizijskimi kamerami prvič v zgodovini soočila J. F. Kennedy in R. Nixon, temu prepričanju o vsemogočnosti televizije ne pritrjujejo.
Vsaj posredno to dokazuje tudi anketa, ki jo je včeraj, se pravi dan po soočenju, izvedla Ninamedia. Če primerjamo rezultate ankete iste agencije iz prejšnjega tedna, se pravi pred televizijskimi soočenji, in včerajšnje, ti kažejo, da se v volilni napovedi vrstni red kandidatov ni spremenil. Prvi je še vedno Danilo Türk, precej za njim sledi Borut Pahor in nato Milan Zver. Nekoliko so se spremenile le razlike med njimi. Tako je Türk izgubil 7 odstotnih točk – anketa prejšnji teden mu je napovedala zmago v prvem krogu z 52 odstotki, Pahor je 5 odstotnih točk pridobil, Zver pa ostal na istem. Te številke so preračunane na opredeljene volilce.
Da televizijska soočenja ne prispevajo veliko k premišljenemu demokratičnemu odločanju o tem, kdo bo predsednik, posredno nakazuje tudi dejstvo, da je po soočenjih skoraj 28 odstotkov ljudi na vprašanje, koga bodo volili, odgovorilo z »ne vem«. Prejšnji teden je bilo takih samo 10 odstotkov. Izidi tokratne ankete napovedujejo še drugi krog, čeprav ima Türk v dveh tednih še možnost, da vendarle pridobi še manjkajoče glasove, ki bi ga pripeljali čez 50 odstotkov. Med drugim mora nekoliko popraviti svoj televizijski nastop. Če Türku ne bo uspelo v prvem krogu dokončno zmagati, ga v drugem krogu lahko spravi v škripce le Pahor. Včerajšnja meritev je namreč razliko med njima v drugem krogu skrčila na pičle 4 odstotne točke. Če pa bo Türkov tekmec Zver, se zdi, da je bitka vnaprej odločena. Türk bi zmagal z več kot 20 odstotnimi točkami razlike.
Večje skrbi kot Türk imata torej Pahor in Zver, največje zadnji. V morebitni drugi krog bo prišel samo eden. Po četrtkovem merjenju utripa javnosti se razlika med njima povečuje – na 9 odsotnih točk. Zver je, kot kaže anketa, v soočenjih najmanj prepričljiv, Pahor pa najbolj. Drugi krog volitev utegne krojiti volilna udeležba. Še zlasti, če bo izpadel Zver, je verjetno, da precejšen del njegovih privržencev sploh ne bo šel na volišče, kar je minus za Pahorja. Za prvi krog pa vprašani v anketi napovedujejo precej visoko udeležbo. Da bodo zagotovo volili, je odgovorilo 70 odstotkov vprašanih, vendar se dejanska udeležba navadno zniža za 10 do 20 odstotkov. Pričakovati je torej, da bo volilna udeležba približno enaka tisti pred petimi leti – okoli 60 odstotkov.
