"Medtem ko je to (izdaja dolarske obveznice) pozitiven znak, se lahko na ostalih ključnih področjih, kot sta reševanje razmer v bančnem sektorju in sprejemanje strukturnih reform, še naprej zatakne," ugotavlja Fitch. Pri tem izpostavljajo predvsem grožnje z referendumi. Če se bo reformni proces soočal z blokadami, bo to pomenilo nevarnost za novo znižanje bonitetne ocene države.
Verjetnost za prošnjo za pomoč manjša
Uspešna zadolžitev na dolarskem trgu po Fitchovi presoji na kratki rok zmanjšuje verjetnost, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, in tako odpravlja enega od kratkoročnih razlogov za pritisk na bonitetno oceno države.
Kljub temu pa tveganje, da se bo Slovenija morala po pomoč obrniti k partnericam v območju evra, še ni izginilo, dodajajo v Fitchu. Bonitetna ocena, ki je pri A-, tako ohranja negativne obete. Če bi Slovenija zaprosila za pomoč, bi se ocena znižala, dodajajo v Fitchu.
Povpraševanje po slovenskem dolarskem dolgu je bilo močno
Analitiki ene od treh največjih svetovnih bonitetnih hiš ostajajo pri oceni, da bi stroški dokapitalizacije problematičnih bank lahko dosegli 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in da bo večino teh stroškov morala na svoja pleča prevzeti država. V tej oceni so tako precej bolj pesimistični od slovenske vlade, ki meni, da stroški dokapitalizacij po prenosu slabih terjatev na t.i. slabo banko ne bi smeli preseči milijarde evrov.
Fitch ugotavlja, da je bilo povpraševanje po slovenskem dolarskem dolgu močno, kar je po njihovi oceni izraz povečanega zaupanja vlagateljev glede državnega dolga članic območja evra, za katerim stoji predvsem odločitev Evropske centralne banke o neomejenem odkupovanju državnih obveznic ranljivih držav v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev.
Pokritje obveznosti in potreb po zadolževanju
V bonitetni agenciji pravijo, da zbranih 1,7 milijarde evrov Sloveniji omogoča pokritje vseh preostalih letošnjih obveznosti in zadostuje za več kot polovico predvidenih potreb po zadolževanju v prihodnjem letu.
Čeprav so slovenske potrebe po refinanciranju dolga v letih 2013 in 2014 zmerne in dosegajo od štiri do pet odstotkov BDP, pa bo morala Slovenija po Fitchevem mnenju redno dokazovati, da se lahko po vzdržnih pogojih zadolžuje na trgu in tako financira proračunske potrebe ter dokapitalizacijo bank.
