Upniki družbe CM Celje, ki zaposluje približno 300 delavcev, lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo do 23. januarja. Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku.

Na celjskem okrožnem sodišču je v ponedeljek potekal narok za obravnavo ugovora proti vodenju prisilne poravnave v CM Celje, ki ga je podala Sisingerjeva. Sodnica Petra Giacomelli je po zaključenem naroku sklenila, da se postopek prisilne poravnave ustavi in se začne stečajni postopek nad CM Celje, ki je bil eden od redkih še živečih slovenskih gradbincev.

Sisingerjeva je na naroku pojasnila, da še naprej vztraja pri ugovoru proti vodenju prisilne poravnave, saj je stopnja verjetnosti, da bo izvedba finančnega prestrukturiranja omogočila dolžniku postati plačilno sposoben, nižja od 50 odstotkov ali celo 20 odstotkov. V načrtu finančne reorganizacije je CM Celje kot enega izmed ukrepov predvidel tudi premostitveno posojilo v višini 1,5 milijona evrov ter 20-milijonsko dokapitalizacijo.

Sisingerjeva je tudi izpostavila, da CM Celje ne poravnava tekočih obveznosti niti prednostnih terjatev, delavcem je dolžno julijsko in septembrsko plačo, prispevki na izplačane plače za april, maj in junij pa so neporavnani. Zato je davčna uprava blokirala račune podjetja. Opozorila je tudi na stališče bank, da niso pripravljene dodatno financirati družbe oz. je dokapitalizirati.

Po navedbah Sisingerjeve CM Celje delavcem ne zagotavlja dela, saj jih je bila večina napotenih na čakanje, za nove posle je družba vezana na garancije, banke pa niso pripravljene zagotavljati denarja za poplačilo preteklih plač in zagon obratovanja.

Finančni podatki o poslovanju CM Celje kažejo, da je izguba konec julija znašala 5,5 milijona evrov, po načrtu finančnega prestrukturiranja pa naj bi konec leta znašala 6,2 milijona evrov.

Odvetnik CM Celje Stojan Zdolšek je na naroku sicer predlagal spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, saj je družba v petek s podjetjem iz Republike srbske podpisala pismo o nameri za sodelovanje pri gradnji odseka avtoceste Prnjavor - Doboj. Vrednost celotnih del je ocenjena na 22 milijonov evrov.

Glede na dejanske razmere v CM Celje je Giacomelijeva podvomila, da bi do dejanske pridobitve teh poslov sploh lahko prišlo. Zdolškov predlog o spremembi načrta finančnega prestrukturiranja pa je ocenila zgolj kot poskus odložitve odločanja sodišča o ugovoru zoper postopek prisilne poravnave.

CM Celje, katerega 80-odstotni lastniki so delavci, se je z likvidnostjo začelo boriti že konec lanskega leta. Zaradi likvidnostnih težav se podjetje ni več prijavljalo na razpise za pridobitev naložbenih sredstev. Nekaj mesecev so z bankami potekala pogajanja glede pridobitve posojil, vendar banke temu niso bile naklonjene, saj niso imele vpogleda v načrt poslovno-finančnega prestrukturiranja. Februarja letos pa so delavci skupaj z vodilnimi v skupini CM Celje, ostalimi delničarji, podizvajalci in dobavitelji zagotovili milijon evrov za dokapitalizacijo družbe.

Lastnik šentjurskega podjetja Ahac Roman Moškotevc je prejšnji teden napovedal, da je z več kot dvema milijonoma evrov pripravljen dokapitalizirati zdravo jedro CM Celje, družbo Vzdrževanje in obnova cest (Voc), in na ta način omogočiti nadaljevanje poslovanja podjetja, ohranitev delovnih mest in blagovne znamke. V primeru stečaja CM Celje pa bo najverjetneje odstopil od dokapitalizacije Voca, je tedaj napovedal.