Franci Horvat

Pokrajina, ki je dobila ime po beli narodni noši ali po brezah, leži na jugovzhodu Slovenije med Kočevskim Rogom, zahodnim delom Gorjancev in reko Kolpo. Gozdnato in redko poseljeno gorato območje obkroža nižinski del, ki ga na jugu omejuje Kolpa.

Karbonatne kamenine in kras uvrščajo Belo krajino v dinarsko-kraški del Slovenije. Pokrajina je znana po subpanonskih podnebnih vplivih, ima pa poleg tega še južno lego z majhno nadmorsko višino. Poletja so zelo topla in suha, pozimi so običajno nizke temperature.

Čeprav prevladuje apnenec, je gričevnata in vrtačasta pokrajina prepredena s kraškimi pojavi. Posebnost dežele "belih brez" so belokranjski stelniki, z brezami in praprotjo poraščeno območje debele, sprane in kisle stelniške prsti, ki je ne srečamo nikjer drugje po Sloveniji. Značilen pečat dajejo pokrajini tudi vinogradniška območja na prisojnih pobočjih. Prevladujejo rdeče sorte, med njimi slovenska vinska posebnost - metliška črnina.

Med najvišje ležeče vasi na območju Metlike sodi Krašnji vrh (526 metrov). Iz tega kraja izhajajo pomembni možje rodbine Režek, kot so:

Peter Režek (1837-1919) je bil duhovnik v Starem trgu ob Kolpi,

Juraj (Jurij) Režek (1854-1942) je bil šolski nadzornik v Ljubljani in član ljubljanskega mestnega šolskega sveta,

Anton Ivan Režek (1867-1946) je bil duhovnik in slovenski misijonar v ZDA,

Boris Režek (1908-1986), vnuk Juraja Režka, je bil književnik, esejist, alpinist, urednik, filmski režiser in scenarist.

Na Krašnjem vrhu imajo spominsko ploščo, ki so jo dali postaviti člani belokranjskega muzejskega društva iz Metlike. Zaradi svoje lege in že prej omenjene nadmorske višine so postavili na vrhu sedemnajst metrov visok razgledni stolp, s katerega je čudovit razgled po vsej Beli krajini. Poleg stolpa stoji koča PD Metlika, ki jo obkrožajo številne drevesne vrste.

V bližnji Bojanji vasi je bil pred kratkim obnovljen vodnjak Vušivka. Ime se navezuje na bližnjo vzpetino, imenovano Ušivski vrh, in izvir z enakim imenom pod njo. Slednji je znan že iz časov savske banovine. V preteklosti so podobni vodnjaki krasili številne vasi v Beli krajini. Posebnost "štirne" Vušivka je predvsem v tem, da je sestavljena iz dveh ločenih, vendar med seboj povezanih delov. V prvi del izvirnega vodnjaka, ki je vzidan in poglobljen v skalo, voda priteka iz studenca Vušivka. V neposredni bližini je drugi del, ki je pozidan in pokrit z betonsko ploščo. Zanimiva je lesena konstrukcija, kakršna je znana v Panonski nižini.

Poleg sakralnega objekta Svete Trojice na Krašnjem vrhu se v bližini nahaja izjemna naravna znamenitost - brezno Pačenevka. Sodi med najgloblja brezna v Beli krajini, saj meri v globino skoraj 50 metrov. Med večdnevnim močnim deževjem na območju Žumberka se pojavi v breznu ponorni slap, ki v Sloveniji nima primere. Poleg opisanih znamenitosti, ki se nahajajo severno nad Metliko, velja omeniti še Kipino, Mlinško in Vuzeniško jamo, v Bojanji vasi je zanimiva vaška lipa, v Orehovcu izvir in v Kržuncu korita.

Bela krajina oziroma Metlika z okolico sta bogati z naravnimi in kulturnimi znamenitosti, ki kar kličejo, da jih obiščemo.