Vlada je želela z izdajo trimesečnih zakladnih menic oznake TZ140 in šestmesečnih oznake SZ57 namreč zbrati skoraj 150 milijonov evrov, a so bili vlagatelji pripravljeni državi posoditi le za dobrih 60 odstotkov tega zneska. Žiga Gregorinčič iz Alte Invest vidi v nižjem zanimanju vlagateljev tudi možnost, da nekaterim slovenskim finančnim institucijam "zmanjkuje streliva", torej prostih sredstev za nakup zakladnih menic. Na dražbah kratkoročnih državnih dolžniških papirjev so ob mednarodnih klirinško-depotnih družbah (ICSD) Clearstream in Euroclear najbolj aktivni ravno domači vlagatelji. V 26,85 milijona vredni izdaji TZ140 sta tako s po 10 milijoni evrov sodelovali državna NLB in Clearstream, državna Poštna Banka Slovenije in Euroclear pa s po tremi milijoni evrov. V 62,3 milijona evrov visoki izdaji SZ57 pa so največ vložile SKB (18 milijonov evrov), Kapitalska družba (9 milijonov evrov) in Abanka Vipa (7 milijonov evrov).

Slovenija je v letošnjem letu skupno izdala že za skoraj 1,5 milijarde evrov zakladnih menic, nekaj jih je že zapadlo, odplačati pa mora še za okoli 840 milijonov evrov glavnic. Več kot polovico tega zneska so vladi posodile slovenske finančne institucije (NLB okoli 84,1 milijona evrov, Nova KBM 70 milijonov evrov, Abanka Vipa okoli 45 milijonov evrov, Banka Celje 43 milijonov evrov), ki s tem ostajajo ključen faktor pri zagotavljanju likvidnosti Slovenije. Tej trditvi daje težo tudi primerjava lanskega in letošnjega kratkoročnega zadolževanja. Vlada je z izdajo štirih zakladnih menic lani zbrala le nekaj več kot 100 milijonov evrov, letos pa se bo po izdaji treh menic v novembru in decembru kratkoročno zadolžila že za več kot 1,6 milijarde evrov. Gromozanska razlika kaže na dejstvo, da so finančni trgi Sloveniji vsaj pri izdajah dolgoročnih dolžniških papirjev obrnili hrbet, kratkoročni dolg pa je trenutno edini vir financiranja, zlasti, če se ne bo izšlo s tvegano izdajo dolarske obveznice.

Gregorinčič sicer meni, da je ZDA trenutno primeren trg za izdajo obveznice. Skladi s tveganimi obveznicami (High yield) so v letošnjem letu zrasli za 15 ali tudi 20 odstotkov, zaradi česar so med vlagatelji vse bolj priljubljeni. S tega stališča zanimanja za slovensko obveznico verjetno ne bo manjkalo, vprašanje pa ostaja donos, ki ga bodo vlagatelji zahtevali. Izdaja dolarskih obveznic pa je povezana z valutnimi tveganji. Če bi prišlo do nadaljnjega zaostrovanja krize in padca vrednosti evra proti dolarju, bi morala Slovenija za odplačevanje obresti seči precej globlje v žep.