Vse je odvisno od tega, v katerem delu državne uprave so zaposleni starši, dodaja bralka. Na obrambnem ministrstvu in na ministrstvu za izobraževanje so nam to potrdili.

Bralka, ki želi ostati anonimna, nam je stanje ponazorila z izmišljenim primerom: otroku tretjega svetovalca na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi država ob vpisu v mednarodno šolo v Ljubljani plača polovico šolnine, otroku vojaškega atašeja na istem veleposlaništvu v Moskvi pa ne. Oba starša je na delo v tujino napotila ista država, le da prvega ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in drugega ministrstvo za obrambo (MORS). Če se vojaški ataše enako kakor tretji svetovalec na istem veleposlaništvu odloči, da bo svojega otroka po vrnitvi v Slovenijo vpisal v mednarodno šolo v Ljubljani, bo moral sam plačati polno šolnino.

Diplomati so pretežno v tujini

Na ministrstvu za obrambo so nam potrdili: Otrokom vojaških atašejev, ki jih na diplomatsko dolžnost v tujino napoti ministrstvo za obrambo, ob povratku v domovino izobraževanja v mednarodni šoli v Sloveniji ne sofinancirajo. Bistvena razlika med diplomati in vojaškimi uslužbenci je v tem, pravijo, da so uslužbenci MZZ profesionalni diplomati. V službo v domovini se praviloma vračajo za dve leti in so nato znova napoteni na delo v zunanjo službo - v tujino. Večji del svoje kariere opravljajo naloge v tujini. Javni uslužbenci s preostalih področij - gospodarskega, kmetijskega, šolskega in tudi obrambnega, varnostnega in policijskega - pa niso imenovani v diplomatski naziv, so pa samo za čas, ko delajo v predstavništvih v tujini, glede svojih pravic in obveznosti izenačeni z diplomati. Večji del svoje kariere pa opravijo na delovnih mestih v Sloveniji. Torej po mnenju obrambnega ministrstva "ni niti potreb niti pravne podlage za sofinanciranje šolnine otrok javnih uslužbencev z obrambnega področja, ki so se vrnili v Slovenijo in bi želeli otroke vpisati v mednarodno šolo".

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada povračilo stroškov vpisnine in šolnine za otroke, ki so v državi sprejemnici vpisani v osnovno in srednješolsko izobraževanje v ustrezni zasebni šoli z mednarodnim programom, kadar iz upravičenih razlogov ni mogoče njihovo brezplačno šolanje v javnih šolskih ustanovah. Povračilo stroškov vpisnine in šolnine pripada tudi javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar otroci obiskujejo vrtec v državi sprejemnici ali so zadnje leto pred nastopom obveznega rednega šolanja vpisani v predšolsko izobraževanje. V obeh naštetih primerih povračilo znaša 90 odstotkov stroškov vpisnine in šolnine, pri čemer znaša znesek, ki ga krije ministrstvo za obrambo, za vrtec in predšolsko izobraževanje, največ 4000 evrov, za stroške šolnine in vpisnine pa največ 18.000 evrov, razen če gre za otroka s posebnimi potrebami.

Prispevek MIZKS za vse učence enak

Kot je znano, pa otrokom diplomatov, ki so živeli v tujini, država sofinancira nadaljevanje šolanja v Sloveniji v mednarodnih šolah. Tu pa morajo polovico šolnine plačati starši, drugo polovico pa si v enakih deležih razdelita ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za izobraževanje. To otrokom omogoča lažji jezikovni in vsebinski prehod v drugo okolje, hkrati pa obdržijo sposobnost učenja v angleščini za morebitno naslednjo selitev staršev, pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu. Skupaj obe ministrstvi letos za to namenjata okoli 48.000 evrov.

Na ministrstvu za izobraževanje pa še dodajajo, da financirajo izobraževanje učencev v oddelkih z mednarodnim programom IBO v enaki vrednosti na učenca kot oddelke v slovenskem programu osnovna šola. Šola pa zaračunava šolnino za del dodatnega programa, ki ga izvaja v okviru filozofije IBO: razširjen predmetnik, učbeniki, ekskurzije in podobno. Tega pa, tako pravijo na ministrstvu, poravnajo starši. Kot smo že poročali, prvi razred mednarodne osnovne šole stane dobrih 5500 evrov, osmi razred 6500 evrov, posamezni letnik gimnazije pa 5370 evrov.