Julija je bilo brez dela 1,26 milijona Grkov, kar je občutno več kot julija 2008, leto dni pred izbruhom hude finančne krize v Grčiji, ko je bilo registriranih 364.000 brezposelnih. V katastrofalnem položaju so mladi. V starostni skupini od 15 do 24 let je stopnja brezposelnosti julija dosegla že 54,2 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije.
Grčija se nahaja v kočljivem obdobju pogajanj s predstavniki mednarodnih posojilodajalcev, t.i. trojko Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Atene po poročanju grških časnikov upajo, da bodo dogovor o novem, 14,5 milijarde evrov vrednem varčevalnem paketu za leti 2013 in 2014 dosegli do konca tedna. To je pogoj za naslednji, 31,5-milijardni obrok posojil.
Predsedniki koalicijskih strank naj bi dogovor o varčevalnem paketu potrdili v začetku prihodnjega tedna, torej pravočasno pred vrhom EU, ki se bo začel 18. oktobra, je za časnik Kathimerini povedal vir blizu pogovorom.
Grški finančni minister Jannis Sturnaras je nov krog pogovorov s predstavniki trojke začel v sredo. Po poročanju časnika jih poskuša prepričati, da bi bili med državljani nepriljubljeni varčevalni ukrepi prihodnje leto omejeni na 7,8 milijarde evrov in ne na devet milijard evrov.
Atenam je v bran danes stopila tudi prva dama IMF Christine Lagarde. V okviru letnega zasedanja IMF in Svetovne banke je ocenila, da bi bilo treba Grčiji rok za doseganje ciljnega primanjkljaja podaljšati za dve leti. Ranljive evrske države po njenem mnenju potrebujejo več časa za uravnoteženje javnih financ in stabilizacijo gospodarskih razmer.
