Po besedah prvega moža Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je bilo napovedano, da bosta na vladi prihodnji teden obe reformi. Ali se bo vlada držala tega scenarija, sicer ni znal napovedati.

Izjemno nevarno početje vlade

"Vladi se neverjetno mudi," je opozoril. Ta hitrost, "ihta", "histerija" je po njegovih besedah izjemno nevarna, saj povzroča nervozo, ki lahko blokira nujno potreben kakovosten dialog socialnih partnerjev. Ob tem je Semolič izpostavil, da so spremembe, kot je reforma trga dela, izjemno zahtevne in jih ne gre sprejemati na "horuk". "Tu vlada dela napako, podcenjuje opozorila sindikatov," je poudaril.

Spomnil je še, da so vlado tako pri reformi pokojninskega sistema kot delovne zakonodaje opozorili, da se mora o ključnih zadevah s socialnimi partnerji dogovoriti prej, kot jih pošlje v parlamentarni postopek. Če tega ne bo upoštevala, bosta namreč zaradi pravil, vezanih na postopek DZ, zmanjšana tako pomen kot vloga socialnih partnerjev, je prepričan.

Ob tem je predsednik ZSSS napovedal, da bodo sindikati, če z delom reform ne bodo zadovoljni, kako drugače preprečili sprejem rešitev, ki so po njihovi oceni nesprejemljive.

Predlog v obravnavi, čeprav vsa vprašanja še niso rešena

Da bo predlog pokojninske reforme prihodnji teden že v obravnavi na vladi, čeprav še niso rešena vsa vprašanja, so socialni partnerji povedali po sredinih pogajanjih skupine za reformo pokojninskega sistema. Opozorili so, da besedilo obravnavajo v svežnju, tako da "nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno".

Pogajanja pogajalske skupine za reformo trga dela se medtem nadaljujejo danes. Sindikati in delodajalci naj bi na mizo dobili nov vladni predlog glede varne prožnosti. Delojemalska stran namreč z zdaj predvidenim krajšanjem odpovednih rokov in nižanjem odpravnin na eni strani ter nižanjem nadomestil za brezposelnost in krajšanjem časa njihovega prejemanja na drugi strani ni zadovoljna.

Nedorečenih je še mnogo drugih točk, denimo postopki odpuščanja in pogodbe o zaposlitvah za določen čas. V zvezi s prvimi je v ospredju vprašanje njihovega mehčanja, v zvezi z drugimi pa vprašanje kvot.

Po neuradnih informacijah naj bi sindikati zahtevali, da se kvoto v zakonu o delovnih razmerjih, ki je del reforme delovne zakonodaje, postavi pri petih odstotkih (o višjih deležih, vendar ne nad 15 odstotkih, bi se bilo mogoče nato dogovoriti v kolektivnih pogodbah določenih panog), delodajalci pa, da bo kvota, če že mora biti določena, pri najmanj 30 odstotkih.

Vlada si želi, da bi reformi pokojninskega sistema in trga dela v veljavo stopili 1. januarja prihodnje leto.