Volitve kot plebiscit
Španski parlament je z večino glasov (PP, PSOE) zavrnil zakonski predlog Katalonske republikanske levičarske stranke (ERC), po katerem naj bi avtonomne pokrajine dobile vso pristojnost za razpis referendumov. Tako bi lahko vlada v Barceloni legalno sklicala referendum za neodvisnost Katalonije, kajti po sedanji ustavni ureditvi avtonomne pokrajine in občine sicer lahko razpišejo referendum ne glede na vsebino, vendar le s pristankom centralne oblasti v Madridu.
V ozadju katalonske politične iniciative je kampanja za pokrajinske parlamentarne volitve 25. novembra letos, ki jih nacionalistične stranke in zlasti vladna konservativna stranka Convergencia i Unio (CiU) razlagajo tudi kot plebiscit za pravice Kataloncev, da sami odločajo o svoji samostojni prihodnosti oziroma odcepitvi. Vendar, kot rečeno, se je španski parlament izrekel za ohranitev obstoječega ustavnega reda in zavrnil možnost, da bi pristojnost o razpisu referendumov prenesel na pokrajinske vlade. To pomeni, da bi sklic morebitnega referenduma o odcepitvi Katalonije, ki je za centralno vlado nesprejemljiva, veljal za nezakonito početje. Centralna vlada na ta način ohranja tudi ustavno podlago za začasno suspendiranje pristojnosti vlad avtonomnih pokrajin, do česar bi lahko prišlo, če bi se pokrajinska oblast v Kataloniji brez dovoljenja Madrida odločila za referendum.
Februarja letos je aktualni predsednik Katalonije in vodja stranke CiU Artur Mas od španskega premierja Rajoya zahteval sklenitev "fiskalnega pakta", ki bi podobno kot baskovski vladi omogočal davčno samostojnost tudi Kataloniji ter tako pripomogel k zmanjšanju njenega proračunskega deficita. Ne gre namreč pozabiti, da je bila Katalonija, ki šteje okoli 7,5 milijona prebivalcev, nekdaj gospodarski motor Španije, danes pa je najbolj zadolžena španska pokrajina. Njen dolg znaša skoraj 44 milijard evrov oziroma 22 odstotkov njenega BDP.
Ta predlog je Rajoy odločno zavrnil, nazadnje 21. septembra, deset dni po množičnih zborovanjih v Barceloni za neodvisnost Katalonije. Masa, ki je vse doslej vladal s podporo Rajoyove stranke PP, je na zavrnitev odgovoril s sklicem predčasnih volitev v tej pokrajini in z zavezo, da bo po volitvah z ali brez pristanka Madrida razpisan referendum o samostojnosti Katalonije, ki naj bi bil po nekaterih podatkih februarja 2013.
Kataloncev ne bo na proslavi
Vse od zborovanj na barcelonskih ulicah do danes je težnja Kataloncev po odcepitvi osrednja politična tema v Španiji, ki obremenjuje celo nogomet in postavlja v drugi plan ekonomsko krizo in varčevalne ukrepe. Polemika se čedalje bolj zaostruje in dobiva nevarne tone. Predstavniki madridske vlade, ki poskuša reducirati pristojnosti vlad avtonomnih pokrajin, menijo, da odcepitvene težnje Kataloncev prispevajo k poglabljanju gospodarske krize in škodujejo ugledu Španije.
Tudi nekateri konservativni politiki in člani stranke PSOE so si edini, da katalonske odcepitve nikakor ne bodo dopustili. Prve resne razpoke se že čutijo iz napovedi Barcelone, da se noben njihov predstavnik ne bo udeležil jutrišnje proslave državnega praznika. Po lokalnih parlamentarnih volitvah ta konec tedna je podobne težave pričakovati z Baski.