Njegov kolega, ravnatelj osnovne šole Dol pri Ljubljani Gregor Pečan, pa opozarja: "Zakonodaja se neprestano spreminja. Hkrati s spremembami se vedno pojavijo tudi podjetja, ki ponujajo bodisi drage produkte, računalniško podporo ali izobraževanja, s katerimi naj bi bilo delo po spremembah enostavnejše. To je zoprno, jemlje energijo in manjša produktivnost."
Evidentiranje zaposlenih je v šolah obvezno že od leta 2005, pojasnjuje Govc. Avgusta je ministrstvo za izobraževanje poslalo šolam še okrožnico s priporočilom, naj bo evidentiranje, enako kot drugo shranjevanje podatkov, v digitalni obliki. Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da morajo delodajalci po zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa. Po pravilniku o dokumentaciji v osnovni šoli naj bi se dokumentacija praviloma vodila v elektronski obliki. Če šola še nima pogojev za elektronsko vodenje dokumentacije, jo do zagotovitve pogojev vodi v pisni obliki.
Javni denar gre v zasebne žepe
Domžalska šola je bila torej ena od mnogih po Sloveniji, ki je iskala ponudnika za digitalizacijo beleženja navzočnosti zaposlenih. Ponudb je bilo veliko. Šola se je za izvajalca s Ptuja odločila na podlagi izkušenj drugih šol in, kot zatrjuje Govc, za šolo to "ni bil velik strošek".
Bolj skeptičen do novosti je Pečan. Spominja se uveljavljanja Zujfa. Takoj so se pojavila podjetja, ki so o zakonu pripravljala plačljiva izobraževanja, na katerih so bili predavatelji tudi uslužbenci ministrstev, ki so zakon pripravljali. Nazadnje je Šoli za ravnatelje po Pečanovih besedah vendarle uspelo izobraževanje organizirati brezplačno. Trenutno ni tako, saj gre po Pečanovih besedah povsem nepotrebno veliko proračunskega denarja v zasebne žepe. Nekaj podobnega se je zgodilo lani z omaricami prve pomoči. Predstavniki Civilne iniciative za odgovorno šolo so želeli prisiliti šole, da bi kupile več opreme za prvo pomoč pri podjetju, ki so ga zastopali. Pravilnik o varnosti in zdravju so si razlagali po svoje. Iz določbe, ki pravi, da morajo pristojni namestiti eno omarico s prvo pomočjo "na 50 delavcev ali eno delovno enoto", so izpeljali sklep, da mora omarica s prvo pomočjo stati v vsaki učilnici, učenci pa naj bi smeli pouk zavrniti, če je ni.
Ravnatelji popuščajo željam roditeljev
Ravnatelji in šole ubirajo različne poti med ponujenimi novostmi. Stališče pristojnega ministrstva je, da morajo šole proračunska sredstva za materialne stroške porabljati namensko v skladu s finančnim načrtom. Izbiro med različnimi ponudniki šole opravijo same, za zakonito izvedbo pa mora poskrbeti ravnatelj. Ker se starši vse bolj vmešavajo v strokovne odločitve, v praksi mnogo ravnateljev popušča njihovim željam. Pečan opaža, da so trije člani v svetu šole (ob njih še trije predstavniki ustanovitelja in pet predstavnikov delavcev) namreč prav starši, ki pravzaprav "postavljajo ravnatelje in krojijo šolsko politiko".
Ker državna ali občinska proračunska sredstva kmalu ne bodo več zadostovala za vso opremo in podporo, ki jo šole potrebujejo, tako Govc, se bodo v šolah morali obnašati tržno. Za začetek bodo oddajale telovadnice in druge prostore, organizirale poletne šole ali popoldanske tečaje za odrasle...
