Razlog za takšno zahtevo računskega sodišča je ugotovitev, da Kobilarna Lipica s sprejetimi popravljalnimi ukrepi ni odpravila nepravilnosti, na katere jo je računsko sodišče opozorilo v aprila letos izdanem revizijskem poročilu.
Revizorji so med drugim ugotovili, da je KL v revidiranem obdobju (od leta 2007 do konca leta 2010) neupravičeno plačala skoraj tri milijone evrov stroškov za izvajanje tržne dejavnosti in bi zato morali bremeniti njeno hčerinsko družbo Lipica Turizem (LT). KL je po mnenju računskega sodišča Lipica Turizmu neupravičeno dopustila tudi prejemanje sponzorskega denarja v znesku 211.000 evrov za prireditve, ki so del javne službe, in bi torej moral denar pripadati njej. Revizorji so ocenili, da je KL od šestih zahtevanih popravljalnih ukrepov zadovoljivo izpeljala enega samega, za štiri pa je računsko sodišče izreklo oceno "nezadovoljivo".
Še ena unikatna rešitev
Revizorji so od vodstva Kobilarne Lipica med drugim zahtevali, da izvajalca trženjskih storitev izbere na javnem razpisu, a tega ni storila. Nadaljuje tudi staro prakso plačevanja trženjskih storitev, ne da bi upoštevala nastale stroške, v svojih poslovnih knjigah še vedno ne evidentira sponzorskega denarja in vseh prihodkov od ogleda kobilarne, predstav, šole jahanja..., prav tako ni sprejela ustreznih sodil za razmejevanje stroškov med njo in gospodarsko družbo Lipica Turizem. "Zaradi nezadovoljive izvedbe zahtevanih popravljalnih ukrepov Kobilarna Lipica še vedno ne izvaja ustrezno veljavnih predpisov, ne zagotavlja smotrnega ravnanja z razpoložljivim denarjem za financiranje javne službe in ohranja tveganje dodeljevanja nedovoljene državne pomoči," med drugim svari računsko sodišče.
Okrcalo je tudi vlado ter ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), ki jima je izreklo sklep o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja. Vladi zato, ker ni storila prav veliko, da bi spremenila obliko organiziranosti gospodarske dejavnosti v Lipici in s tem izboljšala pogoje zanjo, saj se je zgolj seznanila s poročilom medresorske delovne skupine o tem.
Samo Jereb, vrhovni državni revizor, se je obregnil ob predlog omenjene delovne skupine, kako razmejiti dejavnosti med javnim zavodom in gospodarsko družbo. "Gre za nekoliko unikaten oziroma nenavaden način razmejitve, saj naj bi stroškovni del javne službe, torej zgolj tisti del, ki povzroča stroške, upravljal javni zavod in bi ga financiral državni proračun, medtem ko bi prihodkovni del javne službe poleg drugih tržnih dejavnosti izvajala gospodarska družba. To je podobno, kot če bi nekemu muzeju stroške pokril proračun, vstopnino v muzej pa bi pobirali kot tržno dejavnost ali kot del javne službe v posebni gospodarski družbi. Takšna rešitev se nam zdi nenavadna in ni nič drugega kot to, da bi v Lipici predpise priredili dejanskemu stanju na terenu, ki pa, kot smo videli iz revizijskega poročila, ni primerno," poudarja Samo Jereb.
Vladi ni mar za Lipico
Računsko sodišče je kot zadovoljive ocenilo le popravljalne ukrepe ministrstva za kmetijstvo in okolje, medtem ko je ministrstvo, pristojno za kulturo, revizorje razočaralo, ker se ni poglobilo v to, ali je sedanja zaščita območja Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika državnega pomena povsem ustrezna ali ne. "Pričakovali smo, da bo ministrstvo predlagalo tudi spremembe zakona o Kobilarni Lipica, če bi ugotovilo, da je zaščita za morebitne investitorje prehuda," je povedal Jereb, Šoltes pa dodal, da so v zahtevi za odzivno poročilo pričakovali bistven vsebinski premik in celovit koncept vizije razvoja Lipice. "To se seveda ni zgodilo. Očitno se vladi in ministrstvu, pristojnemu za kulturo, problem Lipice ne zdi največji problem. Morda podcenjujeta vse posledice, ki sledijo iz tega ravnanja. Gre za enega od biserov slovenske ponudbe, na katerega bi morali biti ponosni, a vsi ti konflikti interesov in nedorečenosti kažejo, da se s Kobilarno Lipica že vrsto let nihče prav resno ne ukvarja," je kritičen predsednik računskega sodišča.
Šoltes od sveta Kobilarne Lipica pričakuje, da bo upošteval poziv k odstopu direktorja Tomija Rumpfa. "Upravičeno pričakujemo, da bo svet ta poziv razumel tudi skozi vse posledice, ki sledijo temu stanju statusa quo. Če ne bo ukrepov, ta svet čez čas ne bo imel več nobenega dela, glede na to, da gre tudi za vprašanje obstoja Lipice," opozarja Šoltes.
