Eksplozija sirske topovske granate je zahtevala življenje Zelihe Timucin, njenih treh hčera in sestre, ki so na dvorišču svojega domovanja v mestu Akcakale pripravljale večerjo. Včeraj so se od njih poslovili na tamkajšnjem pokopališču, sirsko opravičilo pa ni prepričalo turških poslancev, ki so na izredni seji parlamenta odobrili svoji vojski vojaško posredovanje v Siriji. Tovrstni zakon je podprlo 320 poslancev, 129 jih je bilo proti, zaradi tajnega glasovanja pa je ostalo nejasno, v kolikšni meri so to odločitev podprli v vrstah vladajoče stranke. Zakonu, za katerega je namestnik premierja Besir Atalay zatrdil, da ni vojna napoved Siriji, ampak odvračanje sirskih agresivnih akcij, sta nasprotovali glavna opozicijska kemalistična republikanska stranka in prokurdska stranka za mir in demokracijo. Splošna ocena pa je, da Turčija zaradi obmejnega incidenta nima nobenih želja po enostranski akciji v sirskem konfliktu, kar je mednarodna skupnost sprejela z vidnim olajšanjem.
Turčija (še) ne potrebuje zaledja Nata
Turčija je namreč članica Nata, napad nanjo pa sproži obrambno klavzulo, po kateri je napad na eno med njimi napad na vse. Iz kabineta premierja Tayyipa Erdogana pa so sporočili, da se Turčija ne namerava vmešavati v sirski konflikt, je pa vsak trenutek sposobna sama zavarovati svoje meje in (vojaško) odgovoriti, če bo to potrebno. Vojska se razmešča vzdolž celotne meje, poročevalci iz napadenega Akcakala pa navajajo, da je ta postal mesto duhov z zaprtimi trgovinami. Prebivalci, zvečine arabskega rodu, turškim oblastem zamerijo, da so na samem robu mesta postavili begunsko taborišče. Ibrahim Cilden se je tako Reutersu potožil: "Zato Sirci pošiljajo granate nad nas. Smo kot magnet."
Turški parlament je imel na včerajšnjem dnevnem redu že prej napovedano podaljšanje odobritve vojaških akcij na tujem, ki pa se je nanašala na iraško ozemlje in delovanje kurdskega uporniškega gibanja iz sosednje države. Razširitev pet let starega zakona na Sirijo, ki po razlagi vlade predstavlja resno varnostno grožnjo Turčiji, je v Ankari vznemirilo mirovnike, a je policija kakšne tri ducate protestnikov, ki so pred parlamentom skandirali "Nočemo vojne" in "Sirci so naši bratje", razgnala z vodnimi topovi.
Tokratni odziv Ankare je ostrejši, kot je bil ob sirski sestrelitvi njihovega vojaškega lovca junija letos. A že takrat je Erdogan opozoril, da bodo vsako približevanje sirske vojske skoraj 900 kilometrov dolgi meji med državama obravnavali kot grožnjo in posledično vojaški cilj. Svetovni voditelji so medtem obsodili topniški napad prek meje, a pozvali k zadržanosti. Kanclerka Angela Merkel je vpletenim stranem svetovala "zdravo pamet", za britanskega zunanjega ministra Williama Hagueja je bil turški vojaški odgovor razumljiv, a je opozoril na eskalacijo prekmejnega konflikta, evropska zunanja ministrica Catherine Ashton pa je pozvala Sirijo k spoštovanju ozemeljske celovitosti sosednjih držav.
Strah pred stopnjevanjem turško-sirskih napetosti
Vodja francoske diplomacije Laurent Fabius je izjavil, da je bil napad resna grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Dodal je, da mednarodna skupnost ne more sprejeti, da sirski režim nadaljuje nasilna dejanja znotraj in zunaj države. "Temu je treba narediti konec," je poudaril.
Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov pa je med obiskom v Pakistanu povedal, da so sirske oblasti Moskvi zagotovile, da je bilo obstreljevanje Turčije "tragičen incident", ki se ne bo ponovil. Dodal je, da je ključno, da Damask zdaj to tudi uradno prizna. Sicer pa v Moskvi, kot je še dejal Lavrov, z zaskrbljenostjo spremljajo slabšanje sirsko-turških odnosov. Druga sirska zaveznica, Iran, pa je Sirijo in Turčijo pozvala, "naj bosta zadržani, naj preiščeta incident in upoštevata cilje sovražnika v regiji". Namestnik iranskega zunanjega ministra Hosein Amir Adbolahian je dejal, da morata obe strani vedeti, da v regiji delujejo oborožene skrajne in teroristične skupine. Tudi Egipt je obsodil sirski napad na turško ozemlje, pri čemer je opozoril, da takšni incidenti predstavljajo nevarnost za širjenje konflikta v regiji.
