Navdih iz vseh vetrov

Steve Jobs se je rodil 24. februarja 1955 v San Franciscu; po spletu okoliščin sta ga ob rojstvu posvojila Paul Reinhold Jobs in Clara Jobs. Paul je bil strojnik pri podjetju, ki je izdelovalo laserje, in je Steva naučil osnov elektronike. S to panogo je bila povezana tudi Clara, ki je bila računovodkinja enega od prvih visokotehnoloških podjetij v bodoči Silicijevi dolini. Vseeno pa je bilo eden ključnih trenutkov za kasnejši nastanek Appla Jobsovo srečanje s Stevom Wozniakom. Njuno sodelovanje je leta 1976 v garaži družine Jobs ustvarilo prvi računalnik Apple I, v petih letih od njunega prvega srečanja in nastanka Appla pa je Jobs doživel tudi nekaj življenjskih sprememb, ki so ključno vplivale na nadaljnjo podobo njegovih izdelkov in življenjske odločitve.

Po maturi leta 1972 se je Steve Jobs vpisal na Reed College v Portlandu, a se je kmalu izpisal, kljub temu pa je še naprej obiskoval nekatere ustvarjalne predmete. Med njimi je bila tudi kaligrafija, ki je navdihnila možnost različnih pisav na macu. Leta 1974 je v iskanju razsvetljenja obiskal Indijo. Ko se je čez nekaj mesecev vrnil, je imel obrito glavo, oblečen pa je bil v tradicionalna indijska oblačila. V tem obdobju je začel eksperimentirati z LSD-jem in prakticirati zen budizem.

Po vrnitvi k Atariju, kjer se je zaposlil pred odhodom v Indijo, je dobil nalogo sestaviti vezje s čim manjšim številom čipov. Jobs je na pomoč poklical starega prijatelja Wozniaka in mu ponudil polovico nagrade, ta pa je število čipov zmanjšal kar za 50. Jobs je za odlično opravljeno delo prejel 5000 dolarjev, toda Wozniaku je rekel, da je dobil zgolj 700 dolarjev. Wozniak je za resnico izvedel šele čez deset let.

Težavni vizionar

Zamisel za računalnik Apple je sledila uspešni prodaji še enega Wozniakovega izdelka, do leta 1980 pa je novemu podjetju uspelo ustvariti že tri različice računalnika in uspešen poslovni program za preglednice Visicalc. Podjetje je istega leta z javno ponudbo delnic kar čez noč ustvarilo okoli 300 novih milijonarjev, pravi preboj za tehnološko plat pa se je zgodil leto dni prej, ko so Applovi inženirji v zameno za možnost nakupa 100.000 delnic Appla po deset dolarjev za tri dni v roke dobili Xerox alto, prvo napravo z grafičnim operacijskim sistemom in miško. Novost je bistveno vplivala na nadaljnji razvoj projekta Apple lisa, ki ga je sicer od leta 1978 vodil Jobs, a je moral projekt kasneje zapustiti zaradi serije notranjih sporov. Prestavili so ga na projekt nizkocenovnega macintosha; trenja znotraj podjetja so še narasla, ko je Jobsu uspelo povsem zaostriti odnose med obema projektnima ekipama. Tekmo je nato dobila ekipa lise, ki ji je prvi uspelo na trg postaviti osebni računalnik z grafičnim operacijskim sistemom; vendar pa je naprava zaradi visoke cene doživela komercialni polom.

Leto kasneje je delo zaključila tudi Jobsova skupina, za promocijo naprave pa je najel Ridleyja Scotta in plačal 1,5 milijona dolarjev za legendarni televizijski oglas 1984. Odzivi so bili odlični, temu primerna pa je bila sprva tudi prodaja, ki pa je kljub pozitivnim odzivom kmalu padla zaradi relativno visoke cene in omejenega števila programov, ki so bili na voljo. Prodaja maca se je izboljšala šele z uvedbo Applovega ugodnega laserskega tiskalnika laserwriter in založniškega programa Pagemaker leta 1985.

Nov začetek, nov uspeh

Vendar tudi to ni popravilo izredno napetih odnosov znotraj podjetja, ki jih je - poleg slabe prodaje - s svojim temperamentnim načinom vodenja soustvarjal Jobs. Zaostril se je tudi odnos med Jobsom in izvršnim direktorjem podjetja Johnom Sculleyjem, ki se je dve leti poprej k Applu preselil iz Pepsija. Jobs ga je privabil s slavnimi besedami: "Si želiš celo življenje prodajati sladko vodo ali želiš z menoj spremeniti svet?"

Trenja med Sculleyjem in Jobsom so dosegla vrhunec, ko je slednji neuspešno poskusil organizirati prevzem nadzora nad podjetjem. Odbor je svoje zaupanje namenil Sculleyju, Jobsa pa razrešil vseh menedžerskih funkcij projektne skupine Macintosh. Jobsove kariere je bilo pri zgolj 30 letih skoraj konec. Pet mesecev kasneje je zapustil Apple in ustanovil novo podjetje NeXT.

Applovo poslovanje se je za nekaj časa izboljšalo. Obdobje med letoma 1989 in 1991 je tudi sicer obravnavano kot zlata doba macintosha. Slabe naložbe in zmedeno komuniciranje s potrošniki pa so odprle prostor za Microsoft, ki mu je s svojim grafičnim operacijskim sistemom za cenovno ugodnejše osebne računalnike uspelo prevzeti trg. Apple je vzpon Microsofta poskušal ustaviti s pomočjo tožbe o kraji grafičnega operacijskega sistema, a je bila ta zavrnjena.

Revolucija je šele sledila

Jobsov vpliv na prihodnost tehnološkega sveta pa je ponovno začel rasti. Podjetje NeXT je Jobsa sicer finančno povsem izčrpalo, toda po petih letih in finančni injekciji vlagateljev mu je uspelo proizvesti prvi NeXT-ov računalnik. Prav s tem računalnikom je Tim Berners-Lee v Cernu izumil svetovni splet. Jobsov vpliv je bil viden tudi na področju filmske industrije. Leta 1986 je kupil The Graphics Group, podjetje, ki se je kasneje preimenovalo v Pixar. Jobs je pozneje s prodajo Pixarja korporaciji Disney postal največji delničar Disneyja - imel je skoraj sedemkrat več delnic kot Roy E. Disney.

Vrnitev v Apple je sledila leta 1996, ko je ta odkupil NeXT, leto kasneje pa je Jobs tudi uradno postal izvršni direktor Appla. Ukinil je številne projekte, nazaj na pot dobičkonosnosti pa je podjetje vrnil macintosh z internetno povezavo, imac. Nato so se uspehi začeli nizati: pod sam Olimp sta Apple dvignila ipod in uspešen prehod na področje digitalnih prenosnih predvajalnikov glasbe, preproste bele slušalke pa so postale eden najbolj prepoznavnih motivov začetka tisočletja. Še večji preboj je sledil leta 2007, ko je luč sveta zagledal prvi iphone in postavil na glavo razvojne smernice prenosnih telefonov. Ko je na police prišel prvi ipad, je bil tehnološki svet tako rekoč že v Jobsovih rokah.

Obdobje bliskovite inovativnosti pa je spremljal tudi rak trebušne slinavke, ki so ga pri Jobsu odkrili leta 2003. Sprva se je odločil za alternativno zdravljenje, a je odločitev kasneje obžaloval. Leta 2004 so mu uspešno odstranili tumor; kemoterapije ni prejel, bolezen pa se je ponovila. Jobs je s časom prepuščal vedno več odgovornosti drugim, s položaja izvršnega direktorja pa je odstopil 24. avgusta lani. Umrl je le dober mesec pozneje.

Podjetje tudi po njegovem odhodu še vedno goji strategijo ustvarjanja navdušenja nad izdelki in vizijo estetskih, uporabniku prijaznih naprav. Skoraj leto dni po Jobsovem odstopu je vrednost Applovih delnic presegla rekord, ki ga je postavil Microsoft leta 1999. Izjemen uspeh je doživel tudi izid prvega novega iphona po Jobsovi smrti, katerega zaloge so pošle že v predprodaji, naročila pa so se v primerjavi z njegovim predhodnikom podvojila. Kljub temu pa so na obzorju tudi prvi odmiki od Jobsove vizije, saj naj bi Apple v kratkem predstavil ipad mini, kateremu Jobs ni bil naklonjen.