Toliko časa je namreč potrebno, da si politični opazovalci ustvarijo mnenje o nastopu obeh kandidatov, ki bosta na začetku dvoboja drug drugemu poskušala zadati odločilni udarec. Toda ne glede na izid današnjega soočenja, ta dvoboj še zdaleč ne bo odločilen.

Romney bi rad pozabil september

Za Romneyja je bil september izredno slab mesec. Najprej je precej bledo republikansko konvencijo zasenčil energičen shod demokratov. Govor, s katerim je Bill Clinton na konvenciji v Charlotte podprl Obamo, je bil tako zelo prepričljiv, da je dal predsedniku novega zagona. Obama je v septembrskih anketah tako povečal prednost, da ima Romney po nekaterih ocenah le še 15 odstotkov možnosti na zmago. Toda velik del zaslug za Obamov naskok nosi prav Romney.

Poleg neprestanega menjavanje taktike in programskih točk, s katerimi želi Romney volilcem ugajati, ne more pa jih prepričati, je bil zanj katastrofalen videoposnetek njegovega srečanja z bogatimi donatorji. Romney je na posnetku trdil, da 47 odstotkov Američanov ne plačuje davkov, da so priskledniki države ter da bodo zaradi tega vedno volili Obamo. Clinton in ta, nepremišljena in povsem nenatančna kritika 47 odstotkov volilcev (med tistimi, ki ne plačujejo davka na dohodnino, je tudi mnogo republikanskih volilcev), sta Romneyja skorajda potlačila v prah. Obama je v nacionalnem seštevku vodil že za 7 odstotkov.

Toda nacionalnih kazalnikov ne gleda skoraj nihče. Ti namreč ne odločajo o zmagovalcu. Poleg predsednika prebivalstvo vsake zvezne država voli elektorje, katerih število je odvisno od velikosti prebivalstva. Vsega skupaj je 538 elektorjev, za zmago na predsedniških volitvah pa je treba pridobiti 270 elektorskih glasov. V bistvu so mnogi elektorji porazdeljeni še pred začetkom volilne kampanje, saj mnoge države politično pripadajo eni ali drugi stranki.

Tako je Teksas neomajno republikanski, v New Yorku pa premočno prevladujejo demokrati. Tekmeca zaradi tega v teh državah ne izgubljata časa ne denarja. Volilna tekma je zaradi tega osredotočena na tiste države, ki nihajo med eno in drugo stranjo. Ob začetku letošnje volilne kampanje je bilo tako imenovanih "swing states" za en ducat. Predsednik Obama ima prednost v večini teh držav.

Nate Silver, ki v lastnem modelu raziskovanja javnega mnenja upošteva tudi rezultate preostalih anket, predvideva, da bi Obama, če bi bile volitve danes, zmagal s 320 proti 218 elektorskim glasovom. Silver, ki svoje analize in meritve objavlja v New York Timesu, je leta 2008 zelo natančno predvidel končni rezultat volitev. Tokrat pa se je Silverju zadeva nekoliko zapletla, saj ugotavlja, da ankete zaradi množičnosti izgubljajo na pomenu.

Ne glede na to Silver še vedno trdi, da ima Obama dobre možnosti, da ponovi uspeh iz leta 2008. Kot kaže, ima predsednik boljšo organizacijo, njegova volilna strategija je stalna in preprosta, za naslednja štiri leta si je zastavil povsem realne gospodarske cilje. S postopnim oživljanjem gospodarstva narašča tudi zaupanje volilcev, ki so pred tem bolj zaupali bivšemu guvernerju Massachusettsa.

Romneyjeva kampanja je v stiski. Ne uspe ji najti linije, po kateri bi izpeljala napad. Kot kaže, vlada nesoglasje med Romneyjevimi strategi, hkrati pa vodstvo republikanske stranke še vedno dvomi, da je Romney dovolj poslušen kandidat. Ne glede na vse skupaj Romney ni brez možnosti za uspeh. Danes je zanj najpomembnejši dan v življenju. Če se obdrži na površju in če bodo ob koncu tedna Obami ponagajali slabi podatki o zaposlenosti, bo Romney predsedniku za petami.

Za Obamo, ki je nekoliko dolgovezen razpravljalec, sicer pa odličen govornik, je najpomembnejše, da nasprotniku navidezno prepusti pobudo, nato pa ga skuša spraviti iz ravnotežja. Oba tekmeca bosta seveda iskala priložnost, da si v prijaznem tonu spuščata strupene bodice. Po vseh napovedih naj bi bil nocojšnji dvoboj poslastica, trk dveh popolnoma različnih Amerik.