Proračun za prihodnje dve leti sicer, kot je med drugim dejala Prelesnikova, upošteva sredstva za plače poslancev in 314 zaposlenih, pri čemer upošteva tudi priporočila ministrstva za finance, naj maso za stroške dela znižajo za 10 odstotkov glede na predvideno realizacijo v letu 2012. Če je predvideno, da bodo v letu 2012 porabili 17 milijonov evrov, bodo v prihodnjih dveh letih po 14,9 milijona.

Materialne stroške bodo znižali še za pet odstotkov, pri čemer so z varčevalnimi ukrepi (znižanje stroškov za izobraževanje, mobilno telefonijo, študentsko delo, prehod na elektronsko poslovanje in podobno) že znižali odhodke.

Med investicijami je v letu 2013 predvidena med drugim naložba v razvoj informacijskega sistema in digitalizacija avdio studia, začeli naj bi tudi z naložbo v obnovo velike dvorane, medtem ko bo morala mala dvorana na obnovo počakati vsaj do leta 2015.

Med razpravo so se poslanci najdlje zadržali pri vprašanjih o posodobitvi avdio-video opreme in vzdrževanju poslanskih stanovanj. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je namreč predlagal, da bi pri investiciji v avdio-video sistem upoštevali želje in potrebe uredništva 3. programa RTVS, s čimer se je strinjal tudi predsednik DZ Gregor Virant, medtem ko sta vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer in Prelesnikova opozorila, da mora za opremo, potrebno za prenose, poskrbeti RTVS. Pri tem pa je Möderndorfer opozoril, da je vlada znižala rtv-prispevek in naj torej koalicija ne skuša prevaliti sedaj stroška na DZ.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je želel podatke o stroških, ki jih ima DZ z vzdrževanjem praznih stanovanj. Predlagal je, da odločanje o dokumentu prestavijo, dokler teh podatkov ne dobi, a ga kolegij pri tem ni podprl. Prelesnikova je pojasnila, da je bilo v letu 2011 stroškov za vzdrževanje 3511 evrov, medtem ko so prihodki od stanovanj bistveno večji. Praznih stanovanj ni, razen tistih, ki se vsakič v paketu renovirajo, je še dejala.

Ker gre za namenska sredstva, vprašanje o stanovanjskem fondu DZ nima nobene zveze s sprejemanjem finančnega načrta, je dejal Virant in ob tem sicer nakazal, da bo treba tudi o tem vprašanju enkrat sprejeti kakšno odločitev, saj da stanovanjski fond ni prilagojen potrebam DZ.

Večina na kolegiju v nadaljevanju ni podprla predloga vlade, da DZ predlog novele zakona o visokem šolstvu obravnava po skrajšanem postopku, kar za zakonski predlog pomeni redni postopek.

Skrajšani postopek so podprli v koalicijskih SDS, SLS, DeSUS in NSi, proti pa so bili v opozicijskih PS in SD, ki se že ves čas zavzemajo, da bi zakon obravnavali po rednem postopku. Da vsebina zakonskega predloga ni primerna za obravnavo po skrajšanem postopku, saj ne gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, pa je menil tudi predsednik DZ Gregor Virant (DL). Pri tem je omenil, da novela zakona med drugim prinaša kar bistvene spremembe pri strukturi organa upravljanja akreditacijskega organa.

Generalni sekretar vlade Božo Predalič je namreč uvodoma dejal, da gre za manj zahtevne spremembe zakona, ki pa so nujno potrebne. Kasneje je opozoril tudi, da bi lahko prekvalifikacija v redni postopek pripeljala do tega, da zakon ne bi bil sprejet pred novim letom in bi lahko nekateri visokošolski zavodi po novem letu ostali brez akreditacij. S tem je soglašal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, po besedah katerega odločitev o postopku ni povezana s koalicijo, saj je namen urediti zadeve in neprijetnosti, ki so zgodile v visokošolskem prostoru, ko so nekateri procesi zastali. Tanko je Virantu tudi očital, da je imel o tej isti zadevi drugačno mnenje, kar pa je Virant zanikal.