Zoran Triglav
Tisočkrat izrečena laž lahko postane resnica in tako si je peščica nesramno bogatih vplivnežev po svetu izmislila današnjo krizo, da bi lahko še bolj privila ljudstva po svetu in na njihov račun še bolj obogatela. Ljudje kot papige slepo ponavljajo za napovedovalci s televizije, ki tekmujejo med seboj, kdo bo v enem stavku večkrat uporabil besede, kot so kriza, recesija, pomanjkanje, odpuščanje, brezposelnost, in ob tem s čim bolj zaskrbljenim izrazom na obrazu povzročal paniko. Človeku krizo (ali karkoli drugega) tako močno vcepijo v glavo, da se mu zdi to povsem vsakdanje stanje, s katerim sam pri sebi upravičuje vse hudo okoli sebe. Plače bodo nižje, sliši po radiu. Seveda, nič čudnega, ko pa je kriza. Podražitve se obetajo. Normalno, recesija je. Konec zdravstvenega varstva in brezplačnega šolanja. Kajpada, v hudih časih tega pač ni. Tak človek začne svojo vsakdanjo skorjo kruha in vso preostalo ropotijo kupovati v najcenejšem diskontu. Najcenejši diskont peku te skorje plača po najnižji možni ceni, peku se plača zniža in tudi sam začne kupovati v istem diskontu, zaslužki so vse manjši, dokler pek ne zapre svoje pekarne, diskont pa še cenejši kruh začne uvažati z Vzhoda - in krog je sklenjen. Sijajen recept za resnično krizo, v kateri bogati bogatijo na račun delavstva z vse nižjimi plačami, podjetja propadajo, revni pa hirajo. In to kljub dejstvu, da je na svetu v povprečju vsega dovolj, tudi denarja, in da trgovine (celo dražje) še nikoli niso bile tako polne.
Zgodba o naložbi
Takšna (hote ali nehote) umetno ustvarjena kriza je vselej čas, ko vsaj nekaj pridobiva vrednost. Zlato! V vseh dosedanjih gospodarskih krizah je cena zlatu bliskovito narasla, saj izkušnje kažejo, da lahko še tak bogataš s polnimi kovčki denarja in vrednostnih papirjev čez noč ostane brez vsega in lahko svoj papir porabi kvečjemu za kurjavo. Pri zlatu je druga pesem. Njegovo ceno ureja ljudski strah: več kot ga je, višja je cena zlata. Za primer vzemimo resnično zgodbo o prijateljih, ki ju vsi poznamo, Ferda in Marjana. Pred petimi leti sta skupaj za hec vplačala loterijsko kombinacijo, zadela 40.000 evrov in si vsoto razdelila. Ferdo je po nasvetu svojega finančnega svetovalca svoje bogastvo naložil v vrednostne papirje, delnice tedaj obetavne Nove kreditne banke Maribor. Za svojih dvajset tisočakov jih je kupil 740, tedaj so bile naprodaj po 27,03 evra za kos. Marjan že takrat ni bil za take lahkomiselne poteze, da bi svojo srečo v denarju zamenjal za nekakšno potrdilo, natisnjeno na listu papirja. Po neprespani noči ali dveh si je zjutraj pripravil skodelico proje in mehko kuhano jajce, v katerega je namakal na paličice narezan kruh, se pražnje oblekel in počesal ter zavil v zlatarno. Kilogram so mu ga zavili za domov, za 842 evrov drobiža, kolikor mu je ostalo, pa je kupil precej udoben nov kavč za dnevno sobo, takšnega s skritim predalom spodaj, kamor lahko skriješ denimo kilogram zlata. Veseljačila sta, da sta ju bili ženi že siti, čeprav je Ferdo vsem štirim obljubljal razkošne počitnice v toplih krajih, ki jih bo čez kakšno leto ali dve plačal z dobičkom od delnic. V naslednjih letih so začeli v Ameriki govoriti o krizi, torej jo pripravljati, do danes pa je vase zavila večino tako imenovanega razvitega sveta. V manj razvitih državah krize ne čutijo, ker jim ni nihče natvezil, da sploh obstaja. Prej obrnjeno - za razviti svet izdelujejo vse mogoče, čeprav za nizke plače, ki so jih tako ali tako vajeni, ampak imajo vsaj vsi delo… Ferdo je tako vse manj govoril o svoji velikodušni počitniški ponudbi vse do letos, ko je vse svoje delnice, še pred petimi leti vredne dvajset tisočakov, končno prodal in iztržil - reci in piši - le 962,00 evra, torej 1,30 evra za delnico, kar pomeni 95,2-odstotno izgubo. Ni snedel besede in je vse skupaj, tudi Ferda in njegovo ženo, povabil na enotedenske počitnice v prikolico na Rabu in zgodbe o bogastvu je bilo konec. Marjan pa je bil vsako leto boljše volje, ko je tu in tam skrivaj spremljal cene zlata, dokler ni letos svojega kilograma zlata prodal za 43.585 evrov, kar pomeni, da je v petih letih vrednost več kot podvojilo - na kar 227,5 odstotka vrednosti! Marjan je izkupiček zamenjal za lep apartma na morju, kamor bo vsa leta vabil prijatelja Ferda z ženo.
Zlato ima trajno vrednost, ki sicer neprestano niha in ob koncu vsake krize pade, ampak nikdar tako globoko, da bi njegov lastnik obubožal. Če ne drugega, mora le počakati na naslednjo krizo … Takrat bodo vsi danes vredni papirji, z denarjem vred, že ničvredni, zlato pa se bo še vedno enako rumeno bleščalo kakor sonce po neurju. Morda razmišljate o nakupu kakšnega zlatega novčiča, paličice, ploščice ali celo opeke, če imate dovolj pod palcem. Ali se vam splača ali ne, presodite sami, morda vam bo v pomoč misel, da tako imenovane krize še ne bo tako kmalu konec.
Drobiž četrtino dražji
Pri nakupu zlata je dobro vedeti nekaj preprostih dejstev. Prvo je povezano z izkušnjami iz zadnje velike krize na tretjini prejšnjega stoletja. Če pride do nenadne resnične krize in postane denar zaradi bliskovite inflacije ali sploh propada valute popolnoma ničvreden, vi pa spod kavča potegnete opeko zlata, imate sicer srečo kot le malokdo. Ampak še več sreče ima tisti, ki ima svoje zlato spravljeno v drobnih novčičih ali zrnih. Ob vsakdanjih nakupih je namreč veliko laže poslovati z drobižem, saj je z opeko malo nerodno stopiti denimo k peku po hlebec kruha ali h kmetu po kilogram krompirja. Res pa je, da večja količina ob nakupu pomeni nižjo ceno. Pri nakupu enega samega grama zlata utegnemo plačati kar četrtino višjo ceno, kot bi jo za gram plačali, če bi kupili kilogramsko palico! Dobro je vedeti tudi, kako naj bo zlato označeno, da ne boste kupili mačka v žaklju. Pri nas je po zakonu o izdelkih iz plemenitih kovin za čistost plemenite kovine določena mednarodna merska enota tisočinka (1/1000), v ljudski rabi in pri nekaterih prekupčevalcih pa še vedno zasledimo starodavno enoto karat, ki je enaka masi semena rožičevca oziroma 0,2 grama. Zlato, označeno s 500/1000 oziroma po domače 12-karatno, vsebuje le 50 odstotkov plemenite kovine, ostalo so primesi. Čisto zlato (po domače 24-karatno) bi bilo teoretično označeno s 1000/1000, v resnici pa je čistost le 99,9-odstotna, kar pomeni oznako 999/1000. O prav takšnem zlatu govori gornja zgodba. V izogib razočaranju je dobro vedeti, da kilogram zlata ni videti kot opeka (da ne boste pripravili prevelikega skrivališča), ampak kot malo večji piškot, saj je zlato skoraj še enkrat težje od svinca. Zlato opeko bi torej že kar težko odnesli peš od zlatarne do doma. Kot zanimivost smemo vedeti še za po svetu znane enote za maso plemenitih kovin. Poleg splošno znanega grama (43,585 evra) poznamo še unče (1oz = 31,1035g), pennyweight (1dwt = 1,555g) in zrna (1gr = 0,06479891g). Slednja so zares drobcena in vredna po 2,82 evra, s čimer pač ne boste v zadregi stopiti v pekarno po hlebec.
