A prav tako so imele sladek zven obljube, ki jih je dajala stranka SDS lani jeseni v svoji predvolilni kampanji. Ena od njih je bila tudi spodbujanje gospodarstva z znižanjem trošarin na goriva. Vendar jo je vlada medtem že snedla, in to ne enkrat, temveč štirikrat. Tolikokrat so se namreč v času vlade Janeza Janše zvišale trošarine na pogonska goriva.
Tokrat je vlada izkoristila precej nižje cene tekočega zlata na mednarodnih trgih, kjer je bil sodček surove nafte povprečno cenejši okoli pet odstotkov. Čeprav je liter najbolj prodajanega bencina po novem cenejši 3,2 centa, bodo vozniki z vsakim kupljenim litrom državi prispevali za 2,65 centa višjo trošarino (skupaj 0,542 evra na liter). Trošarina na dizelsko gorivo je prav tako višja, in sicer za 1,63 centa, ter znaša dobrih 0,402 evra na liter, medtem ko je trošarina na liter kurilnega olja višja za 0,76 centa in znaša 0,105 evra. Po izračunih vlade bodo nove trošarine v državno blagajno na mesec prinesle dodatnih 3,36 milijona evrov. Ob predpostavki, da bodo na takšni ravni ostale 12 mesecev, pa bo z njimi država nabrala skoraj 1,06 milijarde evrov.
Ker je gorivo dobrina, ki jo Slovenci (in večji del sveta) kupujemo ne glede na cenovna gibanja, si vlada lahko privošči takšne posege. Tako se je 50 litrov najbolj prodajanega bencina pri nas pocenilo za 1,6 evra, na 77,2 evra. Če vlada ne bi zvišala trošarin, bi poln rezervoar 95-oktanskega bencina stal "le" 75,6 evra.
