Pri soočenju s krizo smo bili od drugih držav slabši, ker smo podcenili uspeh sodelovanja, je poudaril Pahor. "Gre za vprašanje, ali bomo gospodarji ali hlapci naše usode," je izpostavil, da po njegovem sklenitev dogovora lahko pomeni, da bo Slovenija "splavala", ali pa brez njega ne bo takšna, kot smo jo poznali, precej manj trdno pa bo tudi njeno mesto v Evropski uniji.
Izjava, ki jo je prebral Pahor, je bistvo tudi njegovega programa za predsedniško kampanjo. V njej je pozval še k izogibanju zadevam in dogodkom iz polpretekle zgodovine, ki netijo spore. "Čas zahteva pogum slehernega posameznika, pogum pa se kaže v tem, kako gremo čez ovire predsodkov in si zaupamo," je pojasnil.
"Mnogi mi očitajo, da se zavzemam za nekaj nepopularnega, kar je sodelovanje s tistim, ki misli bistveno drugače in mu pripisujemo slabe namere ali pa zaradi izkušenj ne verjamemo v njegove dobre namere," je izpostavil in še enkrat poudaril nujnost dogovora. "Možnost za dogovor je vezana na relativno ozko zgodovinsko priložnost, tako kot v času osamosvojitve. Moja domneva je, da je za dogovor časa v slabem primeru še pol leta, v dobrem pa leto dni," je še opozoril Pahor.
Po njegovem mora Slovenija storiti vse, da bo ostala v Evropski uniji. Njen del mora biti tudi, če EU postane po ureditvi podobna Združenim državam Amerike.
