Gauck je zadnjo oviro za ustanovitev ESM porušil, potem ko je območje evra danes sprejelo pogoje nemškega ustavnega sodišča za začetek delovanja ESM.
Sodišče je namreč ratifikacijo odobrilo pod pogojem, da nemški prispevek v ESM brez odobritve parlamenta ne preseže predvidenih 190 milijard evrov. Prav tako zavezanost zaposlenih v ESM k profesionalni molčečnosti ne sme biti v konfliktu s pravico zgornjega in spodnjega doma nemškega parlamenta, bundesrata in bundestaga, do popolne obveščenosti.
Predstavniki podpisnic pogodbe o ESM so sprejeli "interpretativno izjavo glede nekaterih določb te pogodbe", je danes po twitterju sporočil tiskovni predstavnik ciprskega predsedstva Nikos Christodoulides. Gre za izjavo, v skladu s katero nobena podpisnica pogodbe ESM ne more biti prisiljena v to, da bi morala v mehanizem vplačati več, kot je njen predviden prispevek, so pojasnili v Bruslju.
To izjavo, ki je dopolnitev k pogodbi o ESM in s katero so izpolnjeni pogoji nemškega ustavnega sodišča za ratifikacijo te pogodbe v Nemčiji, je v torek sprejela nemška vlada, potrditi pa so jo morale še vse druge podpisnice pogodbe o ESM.
Potrditev zahtev nemškega ustavnega sodišča je bila sicer pričakovana, potem ko je šef evroskupine Jean-Claude Juncker pred dvema tednoma napovedal, da bo ESM začel delovati 8. oktobra. Takrat se bo v Luksemburgu prvič sestal njegov svet guvernerjev - finančnih ministrov članic območja evra.
ESM bi moral začeti delovati že julija, vendar to ni bilo mogoče, ker je bilo treba počakati na mnenje nemškega ustavnega sodišča. To naj bi bilo sprva podano pred počitnicami, nato pa je bilo preloženo na september.
Nemčija v ESM prispeva levji delež kapitala, 27 odstotkov. Mehanizem naj bi imel sprva za 500 milijard evrov posojilne zmožnosti, sicer pa potekajo pogovori o tem, kako ga okrepiti z uporabo dveh instrumentov finančnega vzvoda, dogovorjenih v okviru začasnega mehanizma EFSF.
