Z nožem nad neznanca

Deželno sodišče v Münchnu je namreč po oceni zveznega sodišča storilo napako, ko je oktobra 2011 zavrnilo varnostni ukrep za danes 37-letnega Boguta. Kot je ob tem pojasnil tiskovni predstavnik zveznega sodišča, bi se moral Gorazd Bogut, ki so ga januarja letos izgnali v Slovenijo in mu prepovedali vstop v državo, seveda najprej vrniti v Nemčijo, za kar pa ni veliko možnosti, zato bi morali v tem primeru zanj izdati nalog za aretacijo. Če bi na koncu tudi deželno sodišče razglasilo naknaden varnostni ukrep, pa bi se Bogut zelo verjetno znova znašel za rešetkami.

Po sodbi münchenskega sodišča pred skoraj natanko letom dni je bilo nemško tožilstvo ogorčeno. Tožilci so bili namreč prepričani, da bi utegnil Bogut na prostosti spet zagrešiti hud zločin. Z lansko sodbo se je sicer končal eden najdaljših sodnih postopkov na Bavarskem, saj se je krut zločin v zahodnem münchenskem parku (Westpark), ki je močno vznemiril nemško javnost, zgodil zdaj že davnega 15. oktobra 1993. Takrat je komaj 18-letni Bogut okrutno umoril 40-letnega arhitekta Konrada Hierla, ki je po naključju prekrižal njegovo pot. Policija je nato več let tavala v temi in ji ni uspelo ugotoviti, kdo je krvoločno umoril Hierla, ki se je usodnega dne vračal domov z večernega obiska savne.

Kasneje se je izkazalo, da je Bogut na dan umora prosil svoje 17-letno dekle, naj se z njim poroči in se odseli na Hrvaško. Ker ga je dekle zavrnilo, jo je Bogut napadel in pretepel, nato ga je njen oče nagnal iz stanovanja. Besno je odšel v bližnji park in svojo krvoločno jezo sprostil nad neznancem, ki je slučajno prišel mimo. Tako je planil na Hierla in ga 12-krat smrtonosno zabodel z nožem.

Živel pri babici v Sloveniji

Dve leti pozneje je Gorazd Bogut spet zagrešil hud zločin, ko je skušal vzeti življenje nekemu Turku, zaradi česar so ga obsodili na zaporno kazen, po njej pa ga izgnali. A še na prestajanju kazni se je Bogut pohvalil nekemu sojetniku, da je bil Turek njegova druga žrtev. Ko so to izvedeli nemški pravosodni organi, so za osumljencem izdali mednarodno tiralico, na podlagi katere so ga novembra 1997 v hrvaškem Pirovcu aretirali in ga leto zatem izročili Nemčiji. V enem najdaljših sodnih postopkov v zgodovini Bavarske ga je sodišče najprej obsodilo na slabih sedem let, na koncu pa na 13 let zapora. Kazen se je mu je iztekla maja 2010, vendar je Bogut ostal za zapahi zaradi zahteve tožilstva po varnostnem ukrepu, s katerim lahko najbolj nevarne obsojence tudi po pretečeni kazni zadržijo za rešetkami.

Bogut je sicer otroštvo preživel pri svoji babici v Sloveniji, medtem ko so si njegovi roditelji prizadevali urediti zdomstvo v bavarski prestolnici. Ko se je štirileten preselil k njim, je prevzel očimov priimek. V novi domovini se nikoli ni zmogel udomačiti. Po osnovni šoli je prekinil izobraževanje za zidarja in zašel na stranpoti; v njegovi kazenski evidenci so zabeležene obsodbe zaradi tatvin, povzročitev telesnih poškodb in roparskega izsiljevanja.

Dodajmo, da slovenska policija o omenjeni odločitvi nemškega zveznega sodišča ali drugih ukrepih glede Gorazda Boguta do sedaj še ni bila obveščena.