Moški, ki je postal vodja nacistov, se je aprila 1889 rodil v hiši v Braunau, mestu v bližini Salzburga na meji z Nemčijo. Čeprav se je njegova družina preselila tri leta kasneje, je njegova povezanost s trinadstropno stavbo pustila ogromen pečat. Stavba je zdaj v lasti upokojene lokalne ženske, v njej pa je bila nekoč knjižnica, banka, učilnice in pred kratkim delavnica dobrodelne organizacije za invalide. Vprašanje, kaj narediti z njo, ustvarja dva pola - tiste, ki pravijo, da bi preteklost morali sprejeti, in tiste, ki bi nanjo radi pozabili.
Župan Braunaua, Johannes Waidbacher, je požel slab odziv, ko je v intervjuju za časopis predlagal, da bi hišo spremenili v stanovanjsko enoto. "Morate se vprašati, ali je potreben še en spomenik holokavstu ali jih je že tako dovolj," je pojasnil za der Standard. "Že tako smo stigmatizirani. Hitler je tukaj preživel prva tri leta svojega življenja in to ni bila njegova najpomembnejša faza v življenju. Prebivalci mesta Braunau ne prevzemamo odgovornosti za drugo svetovno vojno," je zatrdil. Po njegovih besedah je odločitev tako ali drugače v rokah lastnice in notranjega ministrstva. Slednje je sporočilo zgolj to, da ne želi, da hiša postane svetišče za Hitlerjeve oboževalce, županovega predloga pa ni komentiralo.
Andreas Maislinger, lokalni zgodovinar in politolog, je več let lobiral, da bi stavbo spremenili v "hišo odgovornosti", ki bi služila kot mednarodni kraj za srečanja mladih. Center bi ponujal vpogled v zgodovino Avstrije in koordiniral socialne projekte ter gostil delavnice glede projektov kot je varovanje pravic Romov v Evropski uniji, še poroča Reuters.
