To naj bi se v prihodnje spremenilo, že od sredine poletja zahteva nemški minister za obrambo Thomas de Maiziere. V tednu, ko bo nemška vojska predstavila načrte razvoja zračnih sil do leta 2030, to znova sproža diskusijo o tem, ali je etično uporabiti brezpilotna vojaška letala tudi kot orožje ali pa so dopustna le za opazovanje. Obrambni minister bi namreč v prihodnjih letih rad kupil brezpilotna letala in ta naj bi bila tudi oborožena. "Letala so lahko oborožena," je za nemški časopis Die Welt dejal de Maiziere, ki ne vidi razloga, zakaj ne bi smela biti oborožena brezpilotna letala.

Kritiki: Droni krivi za civilne žrtve

Novi inšpektor zračnih sil nemške vojske, generalporočnik Karl Müllner, je v dokumentu o prihodnjem razvoju zračnih sil nemške vojske zapisal, da je treba optimizirati uporabo brezpilotnih vojaških letal na vseh področjih, vključno z uporabo orožja, in v tem ne vidi nič etično spornega. Kritiki pa opozarjajo, da je uporaba brezpilotnih oboroženih vojaških letal, s katerimi je ameriška vojska izvedla napade na teroriste v Pakistanu, sporna tudi zato, ker je ob takšnih napadih izgubilo življenje tudi stotine nedolžnih civilistov.

Varuh človekovih pravic v nemški vojski Hellmut Königshaus na vso zadevo gleda z drugega stališča in je za včerajšnjo izdajo nemškega časopisa Süddeutsche Zeitung dejal: "Če bi imeli nemški vojaki na misiji v Afganistanu na voljo oborožena brezpilotna leta, jim ne bi bilo treba nemočno opazovati, kako so bila ogrožena življenja nemških vojakov, temveč bi lahko posredovali in pregnali nasprotnika, ne da bi ob tem tvegali svoje zdravje in življenje." Königshaus pravi, da je sicer razprava o uporabi oboroženih brezpilotnih letal upravičena, vendar v nasprotju s kritiki meni, da bi ravno takšna letala lahko bolje varovala življenja civilistov, zato se zanj ne postavlja vprašanje, ali uporabiti takšna letala, temveč, kako jih uporabiti. Ključno vprašanje diskusije o nakupu brezpilotnih letal pa ni le, ali naj bodo oborožena ali ne, temveč tudi, kdo bo dobavitelj.

Čakati na Evropejce ali kupiti od Američanov

Nemška vojska ima na vojaški misiji v Afganistanu na voljo nekaj manjših izvidniških letal brez posadke, tri večja brezpilotna letala pa so tipa heron 1 (izraelske izdelave) in jih ima na izposojo do oktobra. Pogodbo so zdaj sicer podaljšali še do leta 2014, zatem pa se vojska zavzema za nakup brezpilotnih letal. Načeloma se obrambni minister in vodilni koalicijski politiki pa tudi socialdemokrati strinjajo, da bi morali Evropejci razviti svoja lastna brezpilotna vojaška letala. Nemčija in Francija sta pred slabima dvema tednoma že podpisali ustrezno izjavo o nameri. K sodelovanju naj bi povabili tudi Veliko Britanijo, Španijo in Italijo. Toda od namere do letala je še posebno ob takšnih evropskih sodelovanjih še dolga pot in strokovnjaki ocenjujejo, da evropskih brezpilotnih letal še vsaj do leta 2020 ne bomo videli, po vsej verjetnosti pa bodo na voljo še kasneje.

Šef nemških zračnih sil Müllner se zato zavzema, da bi kupili ameriška brezpilotna letala predator B. Ta letala so se že izkazala, utemeljuje Müllner, hkrati pa jih uporablja veliko držav članic Nata in bi nakup teh letal olajšal sodelovanje z njimi. Za povrh so ta letala, v nasprotju z bodočimi evropskimi, na voljo takoj.

168 milijonov evrov za tri letala

Strokovnjaki zagotavljajo, da sta oba tipa letal, ameriški in izraelski, ki ga nemška vojska uporablja zdaj, povsem primerljiva. Glede na to, da se za enega ali drugega ni opredelilo tudi nemško obrambni ministrstvo, bo odločitev bržkone politična. Še posebno nemški liberalci so precej bolj naklonjeni evropski rešitvi, k njej pa se nagibajo tudi socialdemokrati. Za tem se skriva tudi strah, da bi v primeru, če bi Nemčija kupila ameriška letala, precej ohladilo navdušenje za razvoj evropskih, hkrati pa bi bila odvisnost Evrope od ameriške vojaške tehnologije še večja, kot je zdaj. Čeprav bo o ključnih odločitvah diskusija potekala še nekaj časa, pa je že znano, koliko denarja namerava nemška vojska porabiti za ta nakup. V finančnem načrtu za naslednja štiri leta je za tri drone skupaj s postajami predvidenih 168 milijonov evrov. Za sodelovanje pri razvoju evropskih brezpilotnih letal pa bo Nemčija primaknila 660 milijonov evrov.