Katera znanja, ki jih zagotavljate na fakulteti, so pisana na kožo tudi gazelam?

Verjamemo, da naši diplomanti razumejo celoten ustroj delovanja podjetja, povezanost poslovnih funkcij in kako se te z rastjo podjetja dinamično spreminjajo. Na podiplomskem študiju ta znanja poglabljajo, tisti z neekonomsko izobrazbo, na primer inženirji, pa lahko z nekaj več samostojnega študija in posvetovanji s profesorji ujamejo korak s skupino. Za gazele je pomembno, da vedo, da je njihovo poslovanje bolj tvegano, tako kot je bolj tvegana hitra vožnja z avtom, kjer so bolj pomembne voznikove spretnosti.

S kakšnimi izzivi se med študijem soočajo študenti podjetništva?

Zelo konkreten izziv je opraviti 22 izpitov in diplomsko delo na dodiplomskem ter sedem izpitov in magistrsko delo na podiplomskem študiju. Pri nas ni predmeta, pri katerem bi se študent na koncu preprosto naučil snov in opravil izpit. Smo privrženci problemskega učenja in znanje posameznega predmeta se gradi predvsem ob reševanju konkretnih problemov. Študije primerov, realni problemi iz prakse, poslovne igre, predstavitve in diskusije so redni elementi dogajanja v naših predavalnicah.

Koliko študentov letno diplomira na Gei in koliko jih gre nato med podjetnike?

Težko je reči, koliko naših diplomantov gre med podjetnike, saj se k nam že vpišejo mnogi, ki imajo s podjetništvom neposreden stik. Prihajajo iz družinskih podjetij, ki jih bodo najbrž nasledili ali pa so že podjetniki in so prišli po nova znanja. Ponosni smo, da je nekaj podjetnikov in tudi družinskih podjetnikov že med šolanjem ali po njem precej razširilo poslovanje, nekateri pa so bili tudi med dobitniki priznanj v izboru Gazela. Po drugi strani za mlade ni prav običajno, da bi podjetja ustanovili takoj po šolanju, ampak se prej kalijo še kje drugje. Pravkar skušamo priti do ocene, vsekakor pa je število tistih, ki se odločijo za podjetništvo, nekajkrat večje od slovenskega povprečja na področju podjetniške aktivnosti, kar pomeni, da delamo dobro.

Ali kriza spodbuja mlade, da se pogosteje odločajo za podjetništvo in izobraževanje pri vas?

Tega ne morem z gotovostjo potrditi, zdi pa se, da se mladi vse bolj zavedajo, da je v negotovih časih morda najbolj varna zaposlitev, ki si jo ustvariš sam. Nekoč sem spoznal angleškega podjetnika, ki se je za ustanovitev podjetja odločil, ko je bil tretjič odpuščen. Lahko bi dobil novo službo, a si je rekel: Mene ne bo nihče več odpuščal! Danes pravi, da je hvaležen šefu, ki ga je zadnji odpustil. Služb za nedoločen čas, v katerih bi se človek zaposlil kot pripravnik in od tam odšel v pokoj, bo vse manj. Več bo projektnega dela za več delodajalcev, tu pa že govorimo o podjetništvu.

Nagovarjate tudi srednješolce in spomladi letos ste pripravili državno tekmovanje Mladi podjetnik. Boste z njim nadaljevali in kako se še povezujete s srednjimi šolami?

To tekmovanje bomo nadaljevali in širili, saj si želimo doseči več srednjih šol, predvsem takih, o katerih bi si mislili, da niso podjetniško usmerjene. Ampak dandanes ne moremo drugega, kot da se vrnemo k misli profesorja Stevensona s Harwarda, ki je že pred dvajsetimi leti rekel, da podjetništvo ni več vprašanje, ampak odgovor.

S srednjimi šolami smo v stiku tudi prek učiteljev, ki so redni gosti programov, ki jih prirejamo prav zanje. Vedno smo tudi odprti za pobude, da pridemo kakšno šolo obiskat ter v okviru izbirnih vsebin morda izvedemo krajšo delavnico in se predstavimo. Pravkar končujemo tudi razvojno-raziskovalni projekt, ki ga je financirala država. V njem smo obiskali 52 srednjih šol in v njih izvedli delavnice o inovativnosti.