Po naših podatkih namreč vsota obveznosti velenjske skupine narašča že šesto leto zapored. Še leta 2007, ko je njeno vodenje prevzel Milan Medved, je imela ob 110,4 milijona evrov kapitala skupaj za manj kot 45 milijonov evrov dolgov, od tega le slabih 30 milijonov evrov do bank. Na zadnji dan letošnjega junija je bankam dolgovala že 77 milijonov evrov, kar je skoraj deset milijonov nad napovedmi iz letnega načrta. Skupna vsota dolgov skupine, ki je v polletju poslovala z izgubo v višini dobrih 10 milijonov evrov, že za skoraj 60 milijonov evrov presega njen kapital (103,6 milijona evrov), pri čemer se je poslabšala tudi ročnost financiranja. V primerjavi z lanskim letom je namreč premogovnikovi skupini narasel delež kratkoročnih obveznosti znotraj vseh obveznosti.
Prihodkov bo manj
V premogovniku, ki veliko večino lignita proda enemu kupcu (TEŠ), ocenjujejo, da stanje kljub naraščanju zadolženosti ni skrb zbujajoče. Pojasnili so, da bodo v prihodnjih dveh letih odprodali poslovno nepotrebna sredstva, ki jih ne potrebujejo za proizvodnjo premoga. Obenem bodo povečali obseg realizacije na "eksternih rudarskih programih", torej na inženiringu na področju energetike, industrije in rudarstva, pri pripravi projektov, izdelavi tehnične dokumentacije... A vsaj za zdaj nič ne kaže na to, da bo Premogovniku Velenje minus v prihodkih, ki bo nastal s postopnim znižanjem cene za lignit do leta 2015, uspelo pomembno nadoknaditi s prihodki iz drugih dejavnosti. Če se je namreč skupina zadnja leta na veliko zadolževala tudi zaradi investicij v turizem, nepremičnine in druge dejavnosti, so štiri hčerinske družbe (RGP, PV Invest, PV Zimzelen in Gost) v prvi polovici leta skupaj ustvarile dobrih 20 milijonov evrov prihodkov.
Za primerjavo: to je dobra tretjina letošnjega iztržka od prodaje lignita (51,9 milijona evrov), ki ga je premogovnik lani v Šoštanj prodajal po povprečni ceni 2,6 evra na gigajoul. Če bo torej premogovnik leta 2015 TEŠ prodajal lignit po nižji ceni (2,25 evra), bi družba v primerjavi z lanskim letom, ko je prodaja prinesla 118 milijonov evrov, v najslabšem primeru ustvarila skoraj 40 milijonov evrov prihodkov manj. V četrti različici investicijskega načrta za TEŠ 6 je namreč predvideno, da bodo v Šoštanju leta 2015 za nakup premoga za šesti blok porabili slabih 69 milijonov evrov, pri čemer velja opozoriti, da naj bi blok 5 tega leta prešel v hladno rezervo.
Premogovnik: Z investicijami bomo zmanjšali stroške
Kako bodo v Velenju nadoknadili ta izpad, še vedno ni jasno. V premogovniku poudarjajo, da bodo za doseganje obljubljene cene, ki je pogoj za ekonomsko vzdržnost TEŠ 6, izpeljali investicijski cikel, z zmanjševanjem povprečnega števila odkopov in drugimi ukrepi pa bodo znižali stroške. Poleg tega, da ne predvidevajo bistvenega povečevanja zadolženosti do leta 2015, ocenjujejo, da se bo zadolženost skupine po dokončanju gradnje novega jaška, ki bo skrajšal pot premoga do TEŠ, močno zmanjšala. "Takrat bo odplačana tudi večina dolgoročnih kreditov," dodajajo v premogovniku, ki je v prvih šestih mesecih na ravni skupine povečal število zaposlenih z 2480 na 2570.
Čeprav je kljub vladnim sklepom teoretično še vedno možno, da bo TEŠ lignit iz Velenja tudi po letu 2015 odkupoval po višjih cenah, bi to porušilo samo ekonomiko 1,3 milijarde evrov vrednega projekta blok 6. TEŠ mora namreč samo v prvih dveh letih obratovanja novega bloka (2015 in 2016) vrniti za več kot 156 milijonov evrov glavnic in obresti posojil, večji stroški za premog pa bi najedli predviden čisti dobiček, ki naj bi ga vsaj po načrtih TEŠ ustvarjal projekt.
