"Trgi se na znižanje bonitete s strani D&B niso odzvali," je dejal Žiga Gregorinčič iz Alte Invest. Ocenjuje namreč, da novica zaradi majhnosti Slovenije v svetu ni odjeknila, doma pa so vlagatelji s predstavljenimi slabostmi politike, gospodarstva in bančnega sistema že seznanjeni. Zahtevani donos na devetletno slovensko obveznico, ki je bolj likvidna kot desetletna, se tako včeraj ni bistveno spremenil in je znašal 6,26 odstotka. Obrestna mera na španske obveznice leto daljše ročnosti je sočasno znašala 5,7 odstotka.
Bonitetna agencija, sicer v svetu znana predvsem kot ocenjevalka kreditnega tveganja podjetij, se v analizi Slovenije opira na skrb zbujajoče podatke iz bančnega sistema. V prvem četrtletju letos so imele banke namreč že za 11,8 odstotka slabih terjatev. Posebno pozornost so pri D&B namenili izjavam Abanke Vipe, ki ocenjuje, da potrebuje slovenski bančni sektor 3,5 milijarde evrov svežega kapitala. Čeprav se sočasno sami niso izrekli o natančni številki, pa pri D&B poudarjajo, da je dokapitalizacija bančnega sistema ključna. Brez slednje bodo roke bank pri dajanju posojil ostale zvezane, največ težav pa bi doletelo podjetja. Ta se ob visoki zadolženosti že zdaj spopadajo z likvidnostnimi težavami, ki imajo škodljiv vpliv na poslovne rezultate. Dobičkonosnost slovenskih podjetij je po oceni D&B zaradi tega že vsaj tretjino nižja kot na vrhuncu leta 2008.
Negativni spirali daje pospešek vlada, ki ob političnih razprtijah ni uspela sprejeti niti ene izmed ključnih reform. Neuspešni poskus vpeljave zlatega pravila bi lahko imel tako tudi širše posledice, saj bo okrepil percepcije na trgih, da Slovenci nismo sposobni ukrotiti rastočega javnega dolga. "Če Slovenija z odločnimi ukrepi ne skrene s poti, jo bo ta pripeljala v bankrot in do prošnje za mednarodno pomoč," so zapisali pri D&B in opozorili, da prepletenost bančnega sektorja in vlade, ki "nagajata" eden drugemu, tako kot v Španiji in na Irskem, vodi v propad.
