Razlog za omejitev so napadi na Natove vojake s strani afganistanskih vojakov in policistov, torej tistih, s katerimi naj bi pripadniki Isafa sodelovali in jih usposabljali za samostojno delovanje.

Nato v sporočilu na svoji spletni strani kot razlog za omejitev sodelovanja navaja tudi razplamtele strasti zaradi spornega ameriškega filma o preroku Mohamedu, ki je sprožil val protestov v muslimanskem svetu.

Obenem poveljstvo zavezništva zatrjuje, da so podoben ukrep v preteklosti že sprejemali v času bolj napetih odnosov in da ne bo imel vpliva na začrtan prenos odgovornosti za varnost na domače sile.

Tipičen bataljon v Afganistanu šteje približno osemsto vojakov. Kot je razumeti, bodo vse manjše enote, čete, vodi ali oddelki za vsako skupno operacijo z afganistansko stranjo morali pridobiti soglasje enega od petih regionalnih poveljstev v državi. Na ravni teh manjših enot poteka dobršen del sodelovanja. Odločitev bo predvidoma tudi povečala birokracijo in čas sprejemanja odločitev.

Letos 51 žrtev, največ doslej

To je druga odločitev o zmanjšanju obsega sodelovanja zaradi napadov pripadnikov afganistanskih varnostnih sil na Natove pripadnike. V začetku septembra so prekinili vse usposabljanje, ki ga za rekrute lokalne afganistanske policije opravljajo pripadniki enot za posebne operacije. Washington Post je takrat poročal, da je Nato zahteval, da se varnostno preveri vseh 27.000 Afganistancev, ki sodelujejo s temi enotami, in sicer zaradi njihovega morebitnega sodelovanja z uporniki.

Ustrezno preverjanje vseh 350.000 vojakov in policistov, kolikor jih bodo štele afganistanske varnostne sile do prihodnjega leta, je praktično neizvedljivo. Letos je bilo v napadih pripadnikov afganistanske vojske oziroma policije na pripadnike Natovih sil Isaf ubitih 51 vojakov, šestnajst več kot v vsem lanskem letu in 31 več kot predlani. V letih 2007 in 2008 sta bili po dve smrtni žrtvi takšnih napadov "zelenih na modre", kot jim pravijo. Izraz izvira iz barv uniform oziroma šifer, ki jih za svoje in afganistanske enote uporablja Nato.

Razloge za povečanje števila takšnih napadov pripisujejo različnim dejavnikom, od infiltracije talibanov v vrste afganistanske policije in vojske do nesporazumov ali nespoštljivega odnosa Natovih vojakov do Afganistancev in njihovih običajev. Analitiki opozarjajo, da gre deloma za začaran krog: napadi od znotraj ustvarjajo in krepijo nezaupanje, kar deluje razdiralno in lahko pripelje do še večjih napetosti.

Afganistanske sile ne ogrožajo slovenskih vojakov

Podatkov o tem, da bi že prišlo do sprememb v dnevnih operativnih nalogah pripadnikov Slovenske vojske (SV) v Afganistanu, včeraj ni bilo. Tiskovni predstavnik SV Simon Korez je dejal, da te naloge določa poveljnik Isafa v Afganistanu. V širšem smislu pa ukaz o omejenem sodelovanju z afganistanskimi silami nima vpliva na mandat in znotraj njega določene naloge pripadnikov SV v Afganistanu, je za Dnevnik dejal Korez. Povedal je tudi, da pripadniki SV v enotah Isafa doslej "niso bili izpostavljeni nobenim neposrednim grožnjam in ogrožanjem" s strani tistih, ki jih pomagajo usposabljati. Na vprašanje, kako se na informacije o takšnih napadih odzivajo slovenski vojaki, pa je odgovoril, da nima nobene informacije, da bi "izražali odklone. So pripravljeni, usposobljeni in napoteni na najzahtevnejše območje, zato je zanje to v okviru pričakovanj. Ko gredo v Afganistan, ne pričakujejo nobene oaze."

V Afganistanu je trenutno sedemnajsti slovenski kontingent, ki je dolžnosti za pol leta prevzel aprila. Po podatkih SV vojaki svetujejo afganistanskemu pehotnemu bataljonu, ponujajo bojno podporo, zaščito in logistično podporo ter delujejo v različnih poveljstvih Isafa. V Afganistanu je trenutno 88 slovenskih vojakov.