Gomizelj je prepričan, da je bila v sedemdesetih letih z nepremišljenimi melioracijami dolini narejena velika škoda, ki jo danes plačujejo s katastrofalnimi posledicami suše. V času melioracije posekana drevesa pa puščajo burji prosto pot, da lahko odnaša rodovitno zemljo in še bolj izsušuje že tako suho prst. Najbolj ga boli, ker so morali za to plačati. "To je bil kar velik denar, ki nam ga je sicer nato inflacija močno znižala," se spominja Gomizelj, poleg tega pa so jim za urejanje melioracijskih kanalov, tedaj mišljenih za odtekanje vode in izsuševanje polj, in poti pobrali več kot desetino zemlje. "To so tedaj delali, da bi zemljo izsušili. Prvo leto je bilo dobro, drugo leto je bilo vse skupaj že preveč izsušeno. Šli so v skrajnosti," pravi. "Prej nikoli nismo poznali suše, sedaj jo imamo vsako leto."
Vodotoki neizkoriščeni tečejo mimo
Poglobljena potoka Hubelj in Jevšček sedaj neizkoriščena odtekata mimo polj, poleg so njive izsušene koruze, saj kmetje ne dobijo novih vodnih dovoljenj za črpanje vode zaradi ohranjanja biološkega minimuma. Tudi raven Vipave bi lahko po njegovem mnenju dvignili. S tem bi se zvišala tudi višina podtalnice, vsaj šest izvirov vode na poljih, ki se jih spomni, je presahnilo. Vsi jaški za vodo med polji so bili tistega dne suhi, tako je skoraj vsako poletje, ko bi vodo najbolj potrebovali. Napolnijo se samo pozimi ob poplavah, nato voda odteče.
Po mnenju Gomizelja rešitev niso dragi namakalni sistemi, temveč veliko cenejša in preprostejša kmečka pamet. "Z minimalnimi stroški bi se dali narediti veliko, že s tistimi stroški, ki jih bodo sedaj dali za popis škode," je prepričan Gomizelj. "Zemljo, ki so jo vozili s Slanega blata, bi namesto na ravnini, kjer so delali hrib, navozili ob strugi Hublja, ga zožali z obeh strani, dvignili in zajezili ter s tem dvignili raven podtalnice, polja ob njem bi se z razlivanjem vode sama namakala. Tudi preostale suhe in zaraščene jarke bi morali dvigniti in urediti tako, da bi se ob spomladanskem deževju napolnili, čez poletje pa bi v njih vzdrževati samo raven vode. To bi bilo namakanje brez posebnih stroškov, ne bi potrebovali sistema za zalivanje, ne traktorjev in ne nafte," je prepričan Gomizelj.
Pa še en predlog ima Gomizelj za občinsko upravo: naj zemljo na ajdovskih poljih hitro prekategorizira nazaj v kmetijsko zemljišče 3. kategorije, saj zemlja tukaj zaradi suše in drugih dejavnikov prav zares ni vredna tega, da bomo lastniki zanjo plačevali najvišji davek.
Vse ni tako preprosto
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
