Ključna vloga tujega policista pod krinko
Organi pregona so postali pozorni na skupino preprodajalcev, ko so posle z razpečevanjem mamil razkrinkali avstrijski varnostni organi, ki so septembra 2008 pri prevozu pol kilograma heroina iz Slovenije v Avstrijo prijeli zakonca Besima in Ano Kastrati. Prav policisti iz sosednje države so se tudi dokopali do podatka, da za celotno zgodbo stoji Izairi, nato pa so se v preiskavo vključili njihovi slovenski kolegi. Naši policisti so med kupce mamil najprej "vrinili" svoje ljudi, nato pa ugotovili, da jim bo najbolj v pomoč nekdo, ki tako kot večina osumljencev govori makedonsko oziroma albansko. Zato so se povezali z organi pregona iz sosednjih držav in v akcijo vključili tajnega sodelavca policije, po naših podatkih je bil to policist iz Makedonije, ki so ga člani združbe vzeli povsem za svojega. In prav slednji, ki so ga osumljenci poznali kot Orhana, je na koncu odigral ključno vlogo pri razkritju dobro organizirane skupine, ki je mamila dovažala iz Makedonije, na območju Ljubljane pa nato organizirala nadaljnje prevoze prepovedanih omamnih snovi v Avstrijo in Švico.
Orhan je kasneje na sodišču nastopil kot zaščitena priča, njegovo zaslišanje pa je potekalo tako, da ga ni bilo mogoče prepoznati. Med pričanjem je namreč sedel v posebni kabini v zadnjem delu sodne dvorane, njegov glas, ki so ga prisotni slišali po zvočnikih, pa je bil rahlo popačen. Med njegovim pričanjem se je izkazalo, da mu je Izairi kot domnevno glavni organizator poslov z mamili zelo zaupal, saj je neposredno z njim sam sklenil kar nekaj kupčij. Enkrat, denimo, je tajnemu policijskemu sodelavcu prodal skoraj 400 gramov kokaina ter kilogram in pol heroina. Tudi drugače je bil seznam kupčij med policisti pod krinko in preprodajalci precej dolg, zanimiv pa je bil tudi način komuniciranja med preprodajalci, ki so si pri dogovarjanju o poslih pomagali s šiframi. Tako so na primer za heroin uporabljali oznako rjavi plašč, za kokain pa beli plašč.
Najnižja kazen eno leto zapora
Poleg Mustafa Izairija so pred sodnika stopili še takrat 21-letni makedonski državljan Almir Shainoski, njegov 23-letni sodržavljan Ersen Jusufoski in 23-letni slovenski državljan Jusuf Havziu. Kasneje se jim je pridružil še Bejtula Azizi, ki je bil pred tem zaprt v Švici, kjer so ga prijeli s kilogramom heroina. Obsojen je bil na tri leta zapora, po prestani kazni pa so ga tamkajšnji pravosodni organi predali našim. Po prepričanju tožilstva je imel vsak od obtožencev natančno določeno vlogo pri preprodaji mamil, Jusufoski naj bi denimo preprodajal mamila, Azizi pa naj bi bil kurir, ki je skrbel tudi za izterjavo denarja.
Sodni senat pod predsedstvom sodnika Borisa G. Hrovata je na koncu ocenil, da je četverica obtoženih kriva hudodelskega združevanja zaradi preprodaje kokaina in heroina, medtem ko so Havziuja obsodili zgolj zaradi prometa z mamili. Sodišče je namreč ugotovilo, da Havziu ni bil član skupine, saj naj bi od Izairija le enkrat kupil nekaj manj kot deset gramov kokaina za nadaljnjo preprodajo. Zato sta on in Almir Shainoski, ki je imel kot najmlajši član združbe v njej tudi najmanjšo vlogo, dobila najnižjo kazen - eno leto zapora. Izairi je bil, kot rečeno, obsojen na šest let za zapahi, Bejtuli Aziziju je sodišče prisodilo pet let za rešetkami, medtem ko bo Ersen Jusufoski jetniško življenje okušal tri leta in pol. Takšne kazni je zdaj potrdilo tudi višje sodišče, s čimer je sodba postala pravnomočna.
