Stres povzročajo dejavniki, imenovani stresorji, pojasnjujeta dr. Sonja Treven, predstojnica katedre za organizacijo in informatiko na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, in mag. Simona Šarotar Žižek, višja predavateljica na isti fakulteti in vodja projekta Chance4Change. Strokovnjakinji, ki bosta na konferenci predavali o stresu v delovnem okolju, pojasnjujeta, da ti stresorji lahko povzročajo stres. Stres na delovnem mestu lahko povzroča že zaposlitev sama ali pa morda tudi organizacijski dejavniki, kot so organizacijske spremembe, organizacijska kompleksnost in organizacijska raven, na kateri posameznik deluje. Glede na sodobno tehnološko družbo in prizadevanje za ustvarjanje ravnovesja med delom in družinskimi obveznostmi, smo po njunem mnenju dovzetni tudi za zelo prepoznaven izvor stresa - razmejitev med delom in nedelom.
V stres nas vodijo čustva
"Na splošno je mogoče trditi, da ljudje, ki so odgovorni za druge, s tem da jih motivirajo, nagrajujejo ali kaznujejo in z njimi komunicirajo, občutijo večji stres in fiziološke simptome, ki so zanj značilni, kot tisti, ki opravljajo druge dejavnosti v organizaciji," v svojih raziskavah ugotavljata Trevnova in Šarotar-Žižkova. Odgovornost za druge je torej breme, ki ga nosijo vsi vodilni in vodstveni sodelavci, zaposleni na drugi strani pa se v stresni situaciji lahko znajdejo zaradi nekonsistentnih zahtev vodje in občutka negotovosti glede dejavnosti, ki naj bi jih opravili za izpolnitev delodajalčevih zahtev, stres pa prinašajo tudi prevelike ali premajhne preobremenjenosti in nadlegovanje oziroma nasilje na delovnem mestu. "Ljudje dogajanje okrog nas, to velja tudi za delovno mesto, zaznavamo s čutili. Če so delovne razmere neustrezne ali celo nevarne, lahko vplivajo na nastanek mnogih bolezni in delujejo kot stresni dejavniki. Takšni dejavniki so na primer hrup, vibracije, prah, neugodno toplotno okolje, nevarne snovi in svetloba," o vzrokih za nastanek stresa povesta sogovornici.
Ob tem poudarjata, da vsaka obveznost, ki jo zaposlenemu naložijo nadrejeni, ne more biti izvor stresa. "Posamezna obveznost se nam zdi stresna, v kolikor ni usklajena z določenim vidikom nas samih. Ne smemo namreč pozabiti, da je človek večplastno bitje, ki potrebuje ravnovesje na vseh področjih. Če na primer obveznost v nas vzbudi negativna čustva ali če z njo v celoti ne zadovoljujemo svojih materialnih potreb ali ni v skladu z našimi osebnimi cilji, jo ocenimo kot neustrezno oziroma neskladno z nami. V naši notranjosti se oblikuje odnos med nami in obveznostjo, ki je za nas negativen. Lahko je obremenjujoč ali pa zahteva več zmožnosti kot ima posameznik virov, lahko pa škodi naši blaginji," pravita strokovnjakinji. Ob tem poudarjata, da je zato še toliko bolj pomembno, da človek pozna samega sebe in teži k opravljanju takšnega dela, ki ga motivira in mu obenem ponuja tudi občutek zadovoljstva.
Pomembno je vzpostavljati ravnovesje vseh vlog
Za ohranjanje ravnovesja, ki preprečuje stresne situacije, je zelo pomembno usklajevanje vseh vlog, v katere smo vpeti, poleg poklicne torej še družinske, prijateljske, sorodstvene ... "Med življenjskimi vlogami posameznika ni ostrih ločnic, ampak so njegove vloge med seboj povezane in zato vplivajo druga na drugo. Če ima starš doma bolnega otroka, sam pa je na delovnem mestu, bo pogosto mislil nanj, pojavljali se mu bodo očitki, da je slab starš, spraševal se bo, ali je otrok v dobrih rokah in podobno. Vse to bo vplivalo tako na količino kot tudi na kakovost opravljenega dela," ponazarjata Trevnova in Šarotar-Žižkova.
Enotnega recepta, kako se premagovati stresne situacije ali jih celo preprečevati, ni, na voljo pa je pester nabor tehnik oziroma pristopov, ki lahko imajo pozitivne učinke, a mora vsak posameznik izbrati zanj najbolj primerne in jih tudi vnesti v svoj življenjski slog. "Najpogostejši način premagovanja stresa so telesne aktivnosti, ki jih lahko učinkovito kombiniramo z zdravo prehrano. Lahko se posvečamo meditaciji, jogi, kognitivnim metodam, morda vizualiziramo, se kdaj pa kdaj prepustimo masaži in aromaterapiji. Zoper stres učinkuje tudi savnanje, tai chi, reiki ipd.," pravita Trevnova in Šarotar-Žižkova. Pozitivne učinke imajo po njunem mnenju tudi pazljivo poslušanje, prepoznavanje vedenjskih in čustvenih vzorcev, osebnostna rast, prilagajanje spremembam in modro upravljanje časa, močno zaščito pred stresom pa ponujata tudi ljubezen in razumevanje, pri čemer sta ljubezen in razumevanje razumljena v najširšem pomenu besede, od človekovih najintimnejših odnosov, naklonjenosti in spoštovanja prijateljev do razumevajočih odnosov z sodelavci.
Veliko lahko storijo tudi delodajalci
In kaj lahko za preprečevanje in zmanjševanje stresa zaposlenih naredijo njihovi vodje? Menedžerji lahko po besedah strokovnjakinj z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor k temu pripomorejo z uvedbo strategij, ki vključujejo preoblikovanje dela, fleksibilno načrtovanje dela, analizo in natančno opredelitev vloge zaposlenega, razvijanje svojih komunikacijskih spretnosti, ustvarjanje ugodne organizacijske klime, načrtovanje in razvijanje kariere posameznih zaposlenih ter ustrezne delovne razmere. Vodstvo lahko nato omenjene strategije nadgradi še z različnimi programi za premagovanje stresa pri zaposlenih, denimo s programi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja ali s programi za pomoč zaposlenim, v katerih zaposlene naučijo različnih metod, kako se lotiti že omenjenih športnih aktivnosti, sproščanja, upravljanja časa in podobnih aktivnosti za učinkovito zmanjšanje stresa.
