Čeprav je bila Japonska do nedavnega tretji največji porabnik atomske energije, zdaj obljublja, da bo uporabila "vse mogoče politične vire", da bi se pridobivanje jedrske energije na Japonskem med letoma 2030 in 2040 znižalo na nič.
Nova energetska politika Tokia predvideva zaprtje reaktorjev, ki so stari več kot 40 let, in ne predvideva izgradnje morebitnih novih. Obstoječe reaktorje bodo v času njihove 40-letne življenjske dobe lahko ponovno zagnali le, če bodo odgovarjali standardom nove nadzorne agencije. V opustitvi jedrske energije želi Japonska povečati delež obnovljivih virov energije na 30 odstotkov, v bližnji prihodnosti pa namerava ostati ena pomembnejših uvoznic nafte, premoga in zemeljskega plina. Z zaprtjem elektrarn utegne postati od teh surovin še bolj odvisna.
Odločitev je japonska vlada sprejela približno leto in pol zatem, ko je ogromen cunami uničil hladilni sistem v jedrski elektrarni v mestu Fukušima. Gre za največjo jedrsko katastrofo na svetu po eksploziji v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986.
Po nesreči je Japonska zaustavila vse delujoče jedrske reaktorje in na njih opravila redne varnostne preglede. Zaradi hudega nasprotovanja javnosti so nato reaktorji ostali ugasnjeni. Ponovno so zagnali le dva, predvsem na podlagi pozivov industrije, ki se je bala izpadov električne energije v poletnem času.
