V času, ko je bilo toliko zemeljske površine obljudene, fotografirane in digitalizirane, je takšno odkritje zares presenetljivo. "Nikoli ne bi pričakovali, da bomo tam našli novo vrsto," je povedal John Hart, vodja projekta. "Toda porečje reke Lomami je veliko, biologi pa so ga zelo malo raziskovali."
Nepričakovano odkritje
Dodal je, da se je strogi znanstveni proces za potrditev odkritja nove vrste začel s kančkom sreče, dobro ekipo in predvsem z nepričakovanim odkritjem opice v majhnem mestu ob gozdu. "Naše terenske ekipe so bile na rutinskem postanku v Opali. Gre za naselje, ki je bilo najbližje tistemu delu gozda, ki smo ga preiskovali," je povedal Hart.
Člani ekipe so zagledali nenavadno opico, privezano na stebriček. Ko je bila žival še mladič, je njeno mater ubil neki lovec, zato jo je posvojila hčer lokalnega ravnatelja. Ta je začudenim raziskovalcem razložil, da je to lesula, dobro znana opica na tistem območju. Ekipa je žival fotografirala, slike pa poslala Hartu. "Takoj sem vedel, da je to nekaj drugačnega. Malo je bila podobna opici, ki živi veliko bolj vzhodno, toda barve so bile povsem drugačne," je pojasnil Hart.
Dve vrsti opic, lesula in tako imenovana Hamlynova opica (Cercopithecus hamlyni), sta si zelo podobni po velikosti in obliki telesa, njuna obraza pa se precej razlikujeta. Lesula ima zelo velike oči, ki so skorajda podobne človeškim. Njen obraz je rožnate barve, kožuh pa ima zlat. Hamlynova opica, ki živi vzhodneje, ima globoko vsajene oči, na temnem obrazu pa ima svetli lisi na čelu in nosu.
Za laike ob pogledu na fotografije ni nobenega dvoma, da sta opici različnih vrst, toda živali se znotraj vrst pogosto zelo razlikujejo - dober primer tega smo ljudje. Hart in njegova ekipa so morali svojo domnevo zato znanstveno dokazati. Začela se je obsežna študija, ki je trajala dolga tri leta.
Vrsti si delita istega prednika
Hartova ekipa je po gozdovih namestila snemalnike zvoka, da bi posneli jutranje klice obeh vrst opic. Analizirali so vedenje sramežljivih in skrivajočih se opic ter ekologijo gozdov, v katerih živijo. Terenske ekipe so dobile nekaj primerkov ujetih živali, našli pa so tudi ostanke opic, ki so jih ubili leopardi.
Ugotovili so, da se lobanji dveh opičjih vrst v nekaterih točkah bistveno razlikujeta, anatomske razlike med vrstama pa so potrdile tudi genetske raziskave. Znanstveniki so ugotovili, da si vrsti delita skupnega prednika. "Laboratorijske in terenske ekipe so dokumentirale bistvene razlike med opicami. Gre za različni vrsti, ki obstajata že dva milijona let. To kaže, da na Zemlji še vedno obstajajo kraji, o katerih ne vemo veliko," je povedal antropolog Christopher Gilbert.
Sklad Lukuru, ki ga vodita Teresa in John Hart, zdaj sodeluje s kongovskimi oblastmi, da bi znotraj porečja reke Lomami ustanovili nacionalni park. "Iz lesule želimo narediti ikonično vrsto, prek katere bomo spodbujali k ohranitvi in zaščiti ogroženega naravnega okolja v Demokratični republiki Kongo," je napovedal Hart.
