Vzrok za tako občuten upad članstva, zlasti med zaposlenimi v industriji, je v stečajih podjetij in strukturnih spremembah, ki jih doživlja naša postindustrijska družba. Čeprav iz enakega razloga sindikaliziranost rastočega javnega sektorja celo narašča, pa izgub članstva v predelovalnih dejavnostih, razumljivo, ne more pokriti.
Sedanja stopnja sindikaliziranosti Slovenije se tako vse bolj približuje pokritosti v državah zahodne Evrope, kjer članstvo prav tako upada, vendar manj drastično. Občutnejši padec je seveda posledica različnih izhodišč; medtem ko so imeli slovenski sindikati pred dvajsetimi leti zaradi socialistične dediščine skoraj 70-odstotno pokritost, je bila ta v večini zahodnih držav, z izjemo sindikalno tradicionalno močne Skandinavije, približno dvakrat nižja. Še mnogo hujši udarec kot slovenski sindikati so že v začetku 90. let doživeli sindikati v vzhodni Evropi, kjer je stopnja sindikaliziranosti že v 90. letih padla pod evropsko povprečje. več na strani 4
