Izpostavljenost bank do podjetij z bonitetnimi ocenami D in E, za katera je verjetnost poplačila majhna oziroma predvsem odvisna od stečajne mase, saj gre večinoma za podjetja v prisilnih poravnavah ali v stečajih, se je namreč samo od konca leta 2010 do letošnjega junija povečala z 1,8 na 3,4 milijarde evrov. Delež terjatev do podjetij bonitetnih ocen D in E se je tako v omenjenem obdobju povečal s 3,7 na 6,7 odstotka vseh terjatev, hkrati z upoštevanjem podjetij bonitetnega razreda C pa z 8 na 12,44 odstotka. Podjetja najboljših bonitetnih razredov A in B padajo v slabši bonitetni razred C, iz tega pa očitno vse pogosteje nadaljujejo po poti insolvenčnih postopkov.

Povečuje se tudi znesek posojil, s poravnavo katerih zamujajo komitenti več kot 90 dni. Če so imele banke konec leta 2010 takšnih posojil za skupaj 3,7 milijarde evrov, so z zamudo, daljšo od treh mesecev, konec junija čakale že na poplačilo 6,3 milijarde evrov. Dobro petino tega zneska dolgujejo podjetja. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so banke posledično oblikovale že za 423,3 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je za 43 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko so skupni stroški oslabitev ob koncu leta dosegli 1,2 milijarde evrov.

Banke služijo predvsem z obrestmi oziroma z razliko med višino obresti, ki jo za zadolževanje plačajo same, in obrestmi, ki jih za posojanje denarja zaračunavajo svojim komitentom. Čisti obrestni prihodki bank so v prvih šestih mesecih znašali 473,8 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa 522,7 milijona evrov ali 9,4 odstotka več. Močno, za 61,3 odstotka, na 332,8 milijona evrov, pa so se povečali neobrestni prihodki bank, ki vključujejo prihodke iz vrednostnih papirjev, čistih provizij in čiste prihodke iz finančnih poslov. Rasti stroškov oslabitev in rezervacij tudi višji neobrestni prihodki niso mogli nevtralizirati, poleg tega so se operativni stroški bančnega sistema znižali za vsega 2,2 odstotka, na 366,3 milijona evrov. Slovenski bančni sistem, ki je minulo leto končal s 444,1 milijona evrov čiste izgube, je po šestih letošnjih mesecih znova v izgubi, in ta je znašala 26 milijonov evrov. Še maja je bila ta sicer znatno višja, okoli 70 milijonov evrov, a je stanje v slovenskem bančnem sistemu medtem izboljšala predvsem operacija NLB, ki je ob junijski dokapitalizaciji odkupila hibridne instrumente in z navedeno operacijo ustvarila dobiček.