Časnik poroča, da so se znanstveniki, odgovorni za pravilno delovanje vozila in njegovih inštrumentov, zbali, da bi se ob pristanku na Marsu sistem za vrtanje lahko poškodoval, tako da avtomatizem za nastavljanje različnih svedrov ne bi deloval. Da vrtalnik v tem primeru ne bi šel v nič, so nanj vnaprej nastavili en sveder, pri tem pa so odprli škatlo s svedri. To so po trditvah časnika storili brez posveta z uradom Nase za planetarno zaščito, ki je odgovoren za nadzor okuženosti objektov, ki jih pošiljajo v vesolje, oziroma za spoštovanje mednarodno določenih standardov.
Natančno določena zaščita
Ti določajo, kakšni preventivni postopki so potrebni glede na naravo vesoljske odprave. Zapisani so v pogodbi Združenih narodov o dejavnostih pri raziskovanju vesolja, podrobneje pa v smernicah Mednarodnega sveta za znanost. Obstaja pet kategorij planetarne zaščite - prva, najnižja, se dotika vesoljskih odprav, kjer ni potrebna zaščita. Najvišja, peta, se tiče zaščite Zemlje in velja za odprave, ki se nanjo vrnejo. Še posebno ostra so merila za tiste, ki prinesejo nazaj vzorce tal s teles, kjer bi lahko obstajalo življenje. Za te vzorce velja večja stopnja varnostnih ukrepov kot za laboratorije, ki se ukvarjajo z najbolj nevarnimi virusi, kot so ebola ali drugi, ki povzročajo smrtonosne oblike hemoragične mrzlice.
Za misije na Mars, ki se ne vrnejo na Zemljo, velja četrta kategorija ukrepov. Ta na splošno velja za "misije na telesa, ki so zanimiva zaradi morebitne kemijske evolucije ali nastanka življenja, ali kjer po znanstvenih ocenah obstaja statistična verjetnost okužbe, kar bi ogrozilo bodoče biološke raziskave". Merila dezinfekcije so natančno razdelana in določajo najvišjo dopustno vrednost biološke izpostavljenosti delov vesoljskega plovila in inštrumentov z bakterijskimi sporami glede na naravo misije. Za plovila, ki gredo na Mars in ne iščejo obstoječega življenja, je največja dovoljena povprečna izpostavljenost manj kot tristo spor na kvadratni meter površine in skupno ne več kot 500.000, od tega največ 300.000 na izpostavljenih površinah. Za vozila ali inštrumente, ki neposredno raziskujejo območje, kjer bi lahko bilo življenje, pa so zahteve še veliko strožje.
Spremenili naravo odprave
Nasa navaja, da so ustrezno dezinfekcijo vseh elementov roverja Curiosity zagotavljali z vzdrževanjem standardov čistosti v proizvodih prostorih, s čiščenjem površin z alkoholom ter s suho vročino do 146 stopinj Celzija. Zadnja merjenja pred poletom so pokazala, da je na vsem sistemu 278.000 spor. Po ocenah je sicer velika večina izginila že nekaj minut po pristanku zaradi negostoljubnih razmer na planetu.
Vseh šest koles, svedre in druge dele na plovilu, ki se dotikajo Marsove površine, pa so dezinficirali do mere, ki bi dopuščala tudi raziskovanje območja, kjer bi lahko obstajalo življenje. Tudi ta območja so natančno definirana. Takšnega raziskovanja med tokratno misijo sicer niso načrtovali, a nikoli se ne ve, kaj bodo našli. Nato pa so se odločili za sporno namestitev svedra, po besedah enega od virov časnika z zavedanjem o posledicah. Predstavnica Urada za planetarno zaščito Catharine Conley je za Los Angeles Times dejala, da je bila o tem obveščena prepozno, da bi lahko popravili posledice. Zaradi tega so po njenih besedah spremenili klasifikacijo odprave, tako da se zdaj Curiosity in njegovi inštrumenti lahko dotaknejo Marsove površine, če tam ni vode in ledu. In če bi nanjo vendarle naleteli? Vozilo bi se ji lahko približalo na meter oddaljenosti in jo od tam analiziralo le z laserjem ali spektrometri. Ali kot je za časnik dejal bivši šef Nasinega urada za planetarno zaščito John D. Rummel: "Če Nasa na Marsu najde vodo ali led, bo to zanjo žalosten dan. Kajti Radovednežu bodo verjetno rekli: Uau, kako lepo. Zdaj pa se obrni."
