Malo delo bodo uporabljali ljudje na področjih cele države. Agencij za posredovanje dela je neprimerno več kot zavodov za zaposlovanje. Še večji kazalec posledic tega, če se z nečim ukvarja nekdo, ki zadeve ne pozna, je to, da imajo agencije za posredovanje dela, tudi študentski servisi, zaradi krize, neverjetno, polovico manjši obseg dela. Ker ga delodajalci omejijo prvi. In zavodi za zaposlovanje 40.000 ljudi na grbi več. In naj bi sedaj še kakšna dva milijona posredovanj na leto sprejeli na svoja pleča. Kot šala o dojenčku. Kaj pa on ve, kaj je pol tone. Prime, dvigne in prestavi.

Po manjših krajih zavodov za zaposlovanje ni.

Argument, da naj bi malo delo po predlogu vlade gospoda Pahorja posredoval kdor koli, pa me spravlja v zadrego. Če sem včasih razumel, da nekateri ljudje tudi na strani državnih institucij ne zmorejo razumeti določenega teksta, pa sem sedaj v dilemi, če morda ne znajo niti brati.

Vsakdo ni vsakdo, ampak je agencija, ki je koncesionar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki deluje po enotnem sistemu, ki ga nobena vlada do sedaj ni hotela omogočiti. Vse, kar je na napotnici za delo napisano, je, razen imena, priimka in EMŠO, zapisano v pravilniku. Ki temelji na zakonu. Kar gospod Pavlin ne razume, je, da je izvedbena oblika padlega zakona neizvedljiva, kajti agencija namenja za izbiro kadra, napotitev, izdajo napotnice, izdajo računa, izterjavo, nakazila vsem sedmim različnim TRR-jem znesek denarja, ki je za najpogostejši obseg napotitev manjši od stroška ene banke, ki denar samo posreduje. In še nekaj takšnih cvetk.

Seveda stopam v bran gospodu Pavlinu, ker ni edini, ki ne razume praktičnega poslovanja agencij.

Krčenje ur dela je glavni problem za njegove iskalce. Tukaj se mi postavlja vprašanje, kako bodo delavci v kulturi, novinarstvu, športu, kmetijstvu in sezonskih delih lahko svoje delo opravljali v skladu z nečim, kar piše resorno ministrstvo. Žal je vsaj pri jabolkih tako, da jih moraš pobrati po celem območju v dobrem tednu, desetih dneh, ne pa dveh mesecih.

Ljudem je treba omogočiti legalno opravljanje dela, ker se jih bo v nasprotnem primeru spet čudilo mnogo, zakaj jih toliko dela na črno.

Naša bodočnost je v vedno večji brezposelnosti in težjih pogojih dela, nižjih zaslužkih in manjših možnostih za delo, navalu poceni kitajskega blaga, indijskih tehničnih rešitvah in oblekah iz Afrike. Bodo pa naše kranjske klobase.

V Sloveniji žal ni ugotovil skoraj še nihče, da je za ustvarjanje dela in delovnih mest treba najprej olajšati ne zaposlovanje in odpuščanje, ampak sam razvoj in njegovo implementacijo inovacij v prakso. Torej je treba ministrom v času IT-tehnologije napisati, da morajo poskrbeti za odgovore v času, ki je krajši od pol leta za nujne zadeve in eno leto do dve za običajne. Glavni faktor blokade razvoja so ministrstva. Ki so v monopolnem položaju.

Na koncu se vračam na izjavo gospoda Pavlina o "predlogu Pahorjeve vlade". Ta predlog je nastal med tremi ali štirimi ljudmi prejšnjega ministra za delo, od katerih sta najmanj dva ali trije še vedno tam v delovnem razmerju. Pri volitvah se menjajo vrhovi ministrstev, operativa pa ostaja.

Tisto, česar ne prejšnja, ne sedanja vlada, ne stranke, ne poslanci niso opazili, je to, da v predlogih občasnega in začasnega dela ni besede invalid. Ne vem, kakšna izobrazba je potrebna za razumevanje, da ni mogoče izenačiti pogojev dela in zaposlovanja ljudi brez omejitev pri gibanju in tistih z njimi. Vsekakor je previsoka izobrazba očitno problem.

Mitja Vilar, Šmarje - Sap