Nadzorni svet Plinovodov, ki so v lasti Geoplina, se je namreč po naših informacijah pred dnevi odločil razširiti enočlansko upravo družbe, ki jo vodi Marjan Eberlinc. Za novo članico, ki bo zadolžena za finance, je imenoval Jezernikovo, nekdanjo vodjo ljubljanske poslovalnice Zveze bank, ki je bila do lani zaposlena pri Kranjski investicijski družbi (KID) Jožeta Anderliča - sprva kot finančna direktorica in nato kot direktorica prodaje.
Gre za imenovanje z močnim političnim "odtisom". Jezernikova namreč velja za kader SDS, ki bo tako prevzela soupravljanje družbe z več kot 48 milijoni evrov letnih prihodkov. Po naših informacijah je Jezernikova lani spomladi po tem, ko je zapustila Anderličev KID, našla delo pri stranki, natančneje v njeni poslanski skupini, po informacijah iz drugih virov pa naj bi v SDS skrbela tudi za finance. V stranki so nam včeraj zatrdili, da Jezernikova (po naših podatkih živi skupaj s Francijem Oražmom iz urada za varnost in zaščito) "ni zaposlena v stranki". Je pa njeno ime mogoče najti tudi na seznamu podpornikov predsedniške kandidature Milana Zvera.
Od Anderliča k SDS, nato v vrh Plinovodov
Z zamenjavo oblasti po zadnjih državnozborskih volitvah sovpada tudi prihod Jezernikove v Plinovode. Konec marca je namreč na položaju članice nadzornega sveta zamenjala Igorja Šalamuna, ki je postal državni sekretar za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Že manj kot pol leta kasneje je Jezernikovi, ki je v energetiki popolna neznanka, uspel preboj v upravo družbe. Čeprav naj bi nadzorni svet Plinovodov, ki ga vodi prvi mož Geoplina Boštjan Napast, v njem pa sedijo še Alojz Stana (Geoplin), Rok Vodnik (Petrol), Samo Uranjek in Toni Levičnik, imenovanje nove članice uprave utemeljili z nadzorom nad stroški in "le" kot potrebo po okrepitvi finančne službe družbe pred novimi zahtevnimi projekti, bo prihod Jezernikove zelo verjetno oslabil tudi položaj dosedanjega prvega moža Eberlinca.
Zadnji vodi Plinovode od aprila 2004, v energetskih krogih pa velja za tehnokratski kader iz vrst tako imenovanih "starih geoplinovcev". Toda če je Eberlincu na čelu družbe, ki se ukvarja z gradnjo in vzdrževanjem domačega plinovodnega omrežja, uspelo preživeti vlade Antona Ropa, Janeza Janše in Boruta Pahorja, je tik pred uradnim začetkom priprav na gradnjo rusko-slovenskega plinovoda njegove "avtonomije" nepreklicno konec.
Konec "avtonomije"
Še pred nekaj meseci so sicer Eberlinčeve "delnice" pri novi oblasti kotirale relativno visoko. Ministrstvo, ki ga vodi Zvonko Černač, ga je tako imenovalo v komisijo, ki je pripravila recenzijo projekta TEŠ 6 in opozorila na slabo delo poslovodstev in nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in TE Šoštanj. Prav tako mu je uspelo ubraniti tudi pritiske številnih kandidatov (in njihovih lobistov) za položaje v novoustanovljenem podjetju Južni tok Slovenija, ki je v skupnem lastništvu Plinovodov in Gazproma. Položaja v upravnem odboru omenjenega podjetja sta zasedla Eberlinc in Napast, izvršni direktor pa je postal Janez Grošelj iz Petrola.
A če je Eberlin družbo Plinovodi lahko vodil samostojno tudi v času, ko se je ta z Gazpromom skoraj tri leta pogajala o podrobnostih slovenske trase plinovoda Južni tok, zdaj očitno temu ni več tako. Vložki pred novim energetskim poslom desetletja so očitno preveliki. Jezernikova naj bi mandat nastopila novembra, še pred tem pa bo Agencija za energijo preverila, ali je omenjeno imenovanje v skladu z evropsko direktivo. Eberlinc za pojasnila ni bil dosegljiv.
