Slednja je pravzaprav posledica "potresa", ki je prizadel slovensko kinematografsko pokrajino najprej s pojavom Kolosejevega kinocentra v Ljubljani (leta 2001), nato pa z ekspanzijo "multikinov" po vsej deželi; da je art kino mreža posledica s kinocentri preoblikovane kinematografske morfologije, pomeni tako to, da se je vzpostavila kot neke vrste programska alternativa dominantnemu in po zaslugi kinocentrov masivno navzočemu "holivudskemu" filmu (pojem "holivudski" je veliko širši od samega Hollywooda), kakor to, da je preostanek nekdanje slovenske kino mreže, ki je zajemala tudi manjše kraje. Vsekakor bi zgodba o preoblikovanju slovenske kinematografske pokrajine zaslužila posebno obravnavo, zdaj pa bomo pogledali nekaj drugega: kinematografski spored.
Razlik v programu ni
"Kaj igra danes v kinu?" Na spletni strani ljubljanskega Koloseja lahko preberemo tele naslove: Bournova zapuščina, akcijski pustolovski triler, Larina izbira: Izgubljeni princ, romantična melodrama, Ledena doba 4: Celinski premiki, animirana družinska pustolovščina (v treh verzijah, podnaslovljeni, sinhronizirani v slovenščino in v sinhronizirani 3D), Madagaskar 3, animirana družinska pustolovščina (prav tako v treh verzijah), Morilec Joe, kriminalna drama, Neverjetni Spiderman, akcijska pustolovščina, Odpleši svoje sanje 4, plesna romanca (tudi v 3D verziji), Paranorman, animirana komična pustolovščina, Plačanci 2, akcijska pustolovščina, Popolni spomin, akcijska znanstvenofantastična pustolovščina, Prijatelja, komedija, Stari je nor, komedija, Ted, komedija, in Vzpon Viteza teme, akcijsko domišljijska kriminalka. Skoraj enak spored ima mariborski Kolosej, kranjski pa je skromnejši (Ledena doba 4, Madagaskar 3, Odpleši svoje sanje 4, vsi samo v 3D-verziji, in Vzpon Viteza teme).
Kaj pa, če bi šli v kakšen kinocenter Planeta Tuš? V Ljubljani ga sicer ni, zato pa so v Celju, Kopru, Kranju, Novem mestu in Mariboru. Če bi na primer v Mariboru hoteli v kinocenter Planeta Tuš, bi lahko izbirali med naslednjimi filmi: Bournova zapuščina, Larina izbira: Izgubljeni princ, Ledena doba 4 (v sinhronizirani in v 3D-verziji), Madagaskar 3 (prav tako v dveh verzijah), Odpleši svoje sanje 4 (samo v 3D-verziji), Paranorman (v sinhronizirani in 3D-verziji), Plačanci 2, Popolni spomin, Stari je nor, Ted in Vzpon Viteza teme. V Mariboru si je torej mogoče iste filme ogledati v kar dveh kinocentrih. Ne vem, če to kaj pove o tem mestu, toda glede na to, da je mariborski Kolosej na levem bregu Drave, Planet Tuš pa na desnem, je mogoče reči, da je "holivud" popolnoma okupiral štajersko prestolnico, ki je letos tudi evropska prestolnica kulture. Toda na spletni strani Planeta Tuš je mogoče zaslediti tudi nekaj presenetljivega: napoved velike retrospektive slovenskega filma, ki jo je revija Ekran pripravila ob svoji 50-letnici (retrospektiva bo obsegala 50 filmov, pospremljenih z raznimi dogodki, začela se bo 26. septembra in bo trajala 50 dni). Zanimivo, če ne bolj simptomatično je, da se v tej deželi že tak "poklon" slovenskemu filmu zdi presenetljiv ali vsaj hvalevreden, medtem ko se na primer v Franciji lahko hvalijo s tem, da z obdavčitvijo kinovstopnice "holivudski" film sofinancira francoskega.
Filmi, ki se podvajajo
Toda razen tega, da se kinematografski spored v slovenskih kinocentrih Koloseja in Planeta Tuš podvaja, kaže še na neko drugo značilnost: tudi sami filmi se "podvajajo" (Plačanci 2, Popolni spomin je predelava istoimenskega filma s Schwarzeneggerjem) in celo multiplicirajo: Madagaskar 3, Ledena doba 4, Odpleši svoje sanje 4; Bournova zapuščina je prav tako že četrti film iz serije o tem superagentu, Vrnitev Viteza teme pa je tretji film Christopherja Nolana o Batmanu in vrag ve kateri iz "batmanološke" serije (od nje je daljša, čeprav ne v časovnem razponu, samo bondiada). Seveda pa je to značilnost, ki ni toliko lastnost slovenskih kinocentrov, kakor je aktualen in kar najbolj avtentičen izraz Hollywooda (ta izraz je v slovenskem primeru nemara še toliko bolj "avtentičen", ker sta Kolosej in Planet Tuš nekakšna zgostitev glavnih holivudskih trendov).
Res pa je, da si filmskih serij, sequelov in prequelov ni izmislil Hollywood, saj so stare skoraj toliko kot film sam: med najstarejše primere sodijo Pathéjeve komične serije z Maxom Linderjem in Andréjem Deedom (iz let 1905-1907), potem serija vesternov o Bronco Billyju (400 filmov v obdobju 1908-1915) in Feuilladov Fantomas (1913-1914); v zvočnem obdobju so se razmnožile zlasti detektivske serije (Perry Mason, Sherlock Holmes, Svetnik idr.), pa komične, zdravniške, vampirske idr. S takšno "serijsko proizvodnjo" se je torej film že skoraj spočetka afirmiral kot "nova umetnost" 20. stoletja kot stoletja ekspanzije industrijske produkcije. Navsezadnje je sama filmska produkcija v večjih državah postala filmska industrija (in ta kot vsaka industrija temelji na serijski proizvodnji), ki je bila v primeru slavnega hollywoodskega studijskega sistema fordistično organizirana. Filmske serije so torej obstajale skozi vso filmsko zgodovino, in to z enakim ciljem, da pridelajo dobiček, kot ga pozna industrija v pogojih tržnega gospodarstva, da ne omenjamo kapitalizma. Res pa je, da ta filmski "serializem" še nikoli ni bil takšna dominanta hollywoodske industrije, kot je postal v zadnjih letih. Sicer pa tudi finančni kapital - in hollywoodske studie so že od nekdaj financirale ali kreditirale newyorške banke - ni poznal tolikšnega "razcveta" (pravzaprav zrcaljenja) kot danes.
