Stroški za zadolževanje države se višajo, bonitetne ocene padajo, reforme so bile lani zavrnjene. Država in socialni partnerji morajo, tako svet Banke Slovenije, povrniti zaupanje, usklajeno pristopiti k reformam in zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. K predlogu, naj se vlada morda le ozre po kratkoročnih učinkih na prihodkovni strani, je svet banke zagotovo spodbudil velik padec gospodarske rasti v drugem četrtletju, a ukrepov, med katerimi se sicer najpogosteje omenja dvig davka na dodano vrednost, ne omenjajo. V Banki Slovenije menijo, da mora zmanjševanje primanjkljaja temeljiti tudi na prilagoditvah plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, kjer je to dopuščeno. A vlado, ki takšne načrte ima, hkrati opozarjajo, da bi lahko imelo obsežno odpuščanje v nastalih gospodarskih razmerah neugodne posledice na javni sektor in brezposelnost, medtem ko bi bili neto učinki na uravnoteženje proračuna nizki.
Razmere so slabe in nič ne kaže na izboljšanje. Kot ugotavljajo v Banki Slovenije, podjetja ob nizkem povpraševanju, presežnih proizvodnih zmogljivosti in omejenem dostopu do financiranja znižujejo investicije in zaloge, zmanjševanje brezposelnosti se je pospešilo. Naj ob tem še omenimo, da so se stroški oslabitev in rezervacij bank v prvi polovici leta povečali za 43 odstotkov glede na enako obdobje lani in tako znašali 423 milijonov evrov. Več kot polovico bruto dohodka so banke porabile za pokritje stroškov oslabitev in rezervacij. Banke so posojila podjetjem junija sicer znižale, in sicer za 154 milijonov evrov, pri čemer so k znižanju tokrat prispevale vse skupine bank, od velikih domačih do tistih v tuji lasti in majhnih bank. Junija se je nadaljevalo tudi znižanje kreditiranja gospodinjstev, tretji mesec zapored pa se je skrčila tudi bilančna vsota bank, in sicer tokrat za 310 milijonov evrov.
